Untitled Document

Wikicitáty
Podatki o pojmu Laura Mancinelli so morda na razpolago tudi v katerem izmed sorodnih projektov Wikipedije: Slovarske definicije v Wikislovarju Učbeniki v Wikiknjigah Navedki v Wikinavedku Izvorna besedila v Wikiviru Slike, zvok in animacije v Zbirki

Prvý rozsiahly román Na Žerinjah začal písať v roku 1875.
Prvi obsežnejši roman Na Žerinjah je začel snovati leta 1875.

Publikoval ho v Jurčičovej Slovinskej knižnici.
Objavil ga je v Jurčičevi Slovenski knjižnici.

V roku 1881 absolvoval Juričičov román Rokovnjači .
Leta 1881 je dokončal Jurčičev roman Rokovnjači.

Načrtol roľnícky život v Zákone o povestiach a Hriechu otca .
Kmečko življenje je orisal v povestih Testament in Očetov greh.

Medzi jeho najdôležitejšie diela z meštianskeho života patria: romány Ciklamen (l.
Njegova najpomembnejša dela iz meščanskega življenja so: romana Ciklamen (l.

1883) a Agitator (l.
1883) in Agitator (l.

1885) a poviedka Jara gospoda (l.
1885) ter povest Jara gospoda (l.

1893).Tieto boli postupne publikované v Ľubľanskom Zvonku v rokoch 1887 - 1890.
1893). Posebej se je uveljavil v krajših slikah iz kmečkega življenja, Kmetskih slikah.

Bol úspešný aj v dlhších ľudových rozprávkach ako napríklad Kako je stari Molek tatu iskal, Znojilčevega Marka božja pot, Za čast, Rejenčeva osveta .
Te so postopoma izhajale v Ljubljanskem Zvonu v letih 1887-1890. Uspešen pa je bil tudi v daljših ljudskih povestih, kot so Kako je stari Molek tatu iskal, Znojilčevega Marka božja pot, Za čast, Rejenčeva osveta.

Jeho humor ukazuje vtipy Dva adjutanta, Nova železnica, Dohtar Konec in njegov konj in Kolesarjeva snubitev.
Njegovo šegavost pa kažejo šaljivke Dva adjutanta, Nova železnica, Dohtar Konec in njegov konj in Kolesarjeva snubitev.

Napísal tiež dlhú poviedku, Pán Janez , ktorá vychádzala vo Zvone od júna do decembra 1884.
Napisal je tudi dolgo novelo Gospod Janez, ki je v Zvonu izhajala od junija do decembra 1884.

Publikoval niekoľko krátkych literárnych diel.
Izdal je več krajših leposlovnih črtic.

Najslávnejšie diel
Najbolj znana dela

Na Žerinjah, 1876 https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/62961664 COBISS Rokovnjači - doplnil po smrti Josipa Jurčiča, 1881 Lutrski ljudje, 1882 Ciklamen, 1883 Gospod Janez, 1884 Agitator, 1885 Testament, 1887 Dohtar Konec in njegov konj, 1888 Kako je stari Molek tatu iskal, 1889 Kmetske slike, 1891 Jara gospoda, 1893 Očetov greh, 1894
Na Žerinjah, 1876 (COBISS) Rokovnjači - dopolnil po smrti Josipa Jurčiča, 1881 (COBISS) Lutrski ljudje, 1882 (COBISS) Ciklamen, 1883 (COBISS) Gospod Janez, 1884 (COBISS) Agitator, 1885 (COBISS) Testament, 1887 (COBISS) Dohtar Konec in njegov konj, 1888 (COBISS) Kako je stari Molek tatu iskal, 1889 (COBISS) Kmetske slike, 1891 (COBISS) Jara gospoda, 1893 (COBISS) Očetov greh, 1894 (COBISS)

Literatúra
Literatura

Externé odkazy
Zunanje povezave

OŠ Janko Kersnik http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_L628_F184_x500000_y100000_s9_b4&locale=sl/ Diplomske naloge na temo Janko Kersnik http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=janko+kersnik Dokumentarni film Janko Kersnik Janko Kersnik – avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenijehttp://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=8771 Grad Brdo, p. 1907, (razglednica) Kamra: Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin Grad Brdo, Janko Kersnik, 2011, Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin Ivan Grafenauer: Janko Kersnik.
OŠ Janko Kersnik Diplomske naloge na temo Janko Kersnik Dokumentarni film Janko Kersnik Janko Kersnik – avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije Grad Brdo, p. 1907, (razglednica) Kamra: Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin Grad Brdo, Janko Kersnik, 2011, Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin Ivan Grafenauer: Janko Kersnik.

Slovenski biografski leksikon1925–1991.
Slovenski biografski leksikon 1925–1991.

Dela Janka Kersnika na Wikipediji Geopedia.si: Grob Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici
Dela Janka Kersnika na Wikipediji Geopedia.si: Grob Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici Geopedia.si: Spominska plošča Janka Kersnika na gradu Brdo pri Lukovici

Janko Kersnik, slovinský spisovateľ, politik a notár, *4. september 1852, Brdo pri Lukovici, † 28. júla 1897, Ľubľana.
Janko Kersnik, slovenski pisatelj, politik in notar, * 4. september 1852, Brdo pri Lukovici, † 28. julij 1897, Ljubljana.

Životopis
Življenje

Janko Kersnik sa narodil v ušľachtilej rodine otcovi Jožetovi a matke Berte Hoffern na Brdskom hrade blízko Lukovíc .
Janko Kersnik se je rodil v plemiški družini očetu Jožetu in materi Berti Hoffern v brdskem gradu, blizu Lukovice pri Domžalah.

Navštevoval gymnázium v Ľubľane, ale neukončil ho, preto ho Fran Levec učil doma a inšpiroval ho do písania slovinskej literatúry.
Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, a je ni dokončal, zato ga je doma zasebno poučeval Fran Levec in ga navdušil za slovensko književnost.

V roku 1868 začal študovať právo na Viedenskej univerzite, potom pokračoval na Univerzite v Grazi, kde štúdium ukončil v roku 1874.
Leta 1868 je začel študirati pravo na Univerzi na Dunaju, nato je nadaljeval na Univerzi v Gradcu, kjer je študij leta 1874 dokončal.

Stal sa stážistom v kancelárii finančného prokurátora v Ľubľane a v roku 1878 prevzal funkciu notárskeho zástupcu v Brde.
Postal je pripravnik na finančni prokuraturi v Ljubljani, leta 1878 pa je prevzel mesto notarskega namestnika na Brdu.

V roku 1880 zložil notársku skúšku.
Notarski izpit je naredil leta 1880.

V roku 1883 bol prvýkrát zvolený za poslanca.
Leta 1883 je bil prvič izglasovan za deželnega poslanca.

Neskôr bol zvolený za predsedu odboru Poľnohospodárskej spoločnosti a na jar roku 1885 bol zvolený za starostu obce Lukoviška.
Kasneje je bil izvoljen za predsednika podružnice Kmetijske družbe, spomladi leta 1885 pa za župana lukoviške občine.

Oženil sa s Alojzijou Tavčar, dcérou Ľubľanského hoteliéra a majiteľa pôdy.
Poročil se je z Alojzijo Tavčar, hčerko ljubljanskega hotelirja in posestnika.

V roku 1889 bol znovu zvolený do provinčného zhromaždenia.
V letu 1889 je bil ponovno izvoljen v deželni zbor.

Zomrel 28. júla 1897.
Umrl je 28. julija 1897 zaradi jetike na grlu.

Je podľa neho pomenovaná Základná škola Janka Kersnika v Brde pri Lukovici.
Po njem je imenovana Osnovna šola Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici.

Tvorba
Delo

Začal písať nemecké básne, ale pod vplyvom Levca prestal a prešiel k písaniu slovinských básní.
Začel je s pisanjem nemških pesmi (npr. Ode an den Triglav), a je to pod vplivom Levca opustil in prešel na pisanje slovenskih pesmi.

Potom začal písať prózu, ktorú písal po zvyšok svojho života.
Nato je začel s pisanjem proze, ki jo je pisal do konca življenja.

V roku 1866, časopis Slovenski glasnik vydal jeho prvú báseň Gomila a neskôr Ljubav robiť doma, Slavec, Obraz, Roža Skala, Sred voda, Roža na tuje, Sanje.
Leta 1866 je v Slovenskem glasniku izšla njegova prva pesem Gomila, kasneje pa še Ljubav do doma, Slavec, Obraz, Roža in skala, Sred voda, Roža na tujem, Sanje. Njegove pesmi so izhajale tudi v Stritarjevem Zvonu.

V roku 1869 vydal cyklus básní s názvom Rozptýlené kvety.
Leta 1869 je izdal cikel pesmi Raztreseno cvetje.

Najprv sa v Slovenskom národe objavila Muhasta pisma, potom cyklus osemnástich fejtónov Nedeljska pisma .
Leta 1871 se je uveljavil kot prvi slovenski podlistkar. Najprej v Slovenskem narodu objavi Muhasta pisma, nato cikel osemnajstih feljtonov Nedeljska pisma.

Rozmarné listy obsahovali škádlenie na úkor vtedajšieho provinčného prezidenta Auersperga, takže väčšinu zabavila polícia.
Muhasta pisma so vsebovala zbadljivke na račun takratnega deželnega predsednika Auersperga, zato jih je večino zasegla policija. Leta 1874 objavi Postna premišljevanja in Raztreseni listi.

Písal tiež o Starých Slovincoch, nemeckých skautoch a politike.
V podlistkih je pogosto na ironičen način prikazal pereče družbene, politične in kulturne razmere na Slovenskem.

Listy z Grazu sú všeobecnejšej povahy.
Velikokrat je pokazal tudi nestrinjanje s klerikalizmom in strankarsko omejenostjo.

V pôstoch listoch však písal satiricky proti kňazom a konzervatívnej politike.
Pisal je tudi o Staroslovencih, nemškutarjih in politiki. Splošnejšega značaja so Pisma iz Gradca. V Postnih pismih pa je satirično pisal zoper duhovnike in konzervativno politiko.

V niektorých častiach sa podpísal ako Baptista.
V nekaterih delih se je podpisal kot Baptist.

Publikoval aj divadelné recenzie.
Objavljal je tudi gledališke kritike.

V deň 70. narodenín Bleiweisovi napísal hru s jednoaktovku s názvom Prečítajte si novinky .
Ob Bleiweisovi 70-letnici pa je napisal enodejanko Berite Novice.

Finžgarov rodný dom Cesta kultúrneho dedičstva zoznam slovinských akademikov zoznam členov Slovinskej akadémie vied a umení Slovinská literatúra zoznam čestných občanov Ľubľany zoznam slovinských kňazov zoznam slovinských spisovateľov zoznam slovinských redaktorov
Finžgarjeva rojstna hiša Pot kulturne dediščine seznam slovenskih akademikov seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti slovenska književnost seznam častnih meščanov Ljubljane seznam slovenskih duhovnikov seznam slovenskih pisateljev seznam slovenskih urednikov

V slovinskej literatúre je známy najmä vďaka svojim príbehom o roľníckom a buržoáznom živote. Písal aj ľudové hry.
V slovenski književnosti je pomemben in poznan predvsem zaradi svojih daljših in krajših pripovedi o kmečkem in meščanskem življenju, pisal pa je tudi ljudske igre.

Jeho diela sú určené pre mladšiu aj staršiu populáciu.
Njegova dela so namenjena tako mladi kot starejši populaciji.

Narodil sa v Doslovčiach, v dedine pod Stolom na Gorenjskem, v chudobnej rodine Kajžarov.
Pisatelj je bil rojen v Doslovčah, vasi pod Stolom na Gorenjskem, v revni kajžarski družini.