L'Unterseeboot 474 ou U-474 est un sous-marin inachevé allemand (U-Boot) de type VIIC de la Kriegsmarine construit pendant la Seconde Guerre mondiale. Le sous-marin fut commandé le 20 janvier 1940 à Kiel (Deutsche Werke), sa quille fut posé le 28 décembre 1941, il fut lancé le 17 avril 1943 et jamais mis en service.
U-474 je bila nedokončana vojaška podmornica razreda VIIC nemške Kriegsmarine med drugo svetovno vojno.
Conception
Zgodovina
Il fut coulé par des bombes lors d'un raid aérien le 14 mai 1943.
Gradnjo podmornice so naročili 20. januarja 1940, na kar se je gradnja pričela 28. decembra 1941.
Finit à 95%, l'U-474 fut néanmoins réparé en 1945 et finit sabordé le 3 mai 1945 n'ayant jamais pris la mer.
17. aprila 1943 so podmornico splovili, na to pa je bila 14. maja 1943 v zavezniškem letalskem napadu na ladjedelnico v Kielu potopljena. Leta 1945 so jo dvignili in skoraj popolnoma popravili, dokler je niso 3. maja 1945 namerno potopili.
Historique
Tehnični podatki
Notes
Opombe
Poétesse pour adultes
Pesnica za odrasle
Coopération avec le Théâtre des Marionnettes de Ljubljana
Sodelovanje z LGL
Musicienne
Glasbenica
Prises de positions médiatiques
Intervjuji
Polémiste
Kritičnost do okolja
Œuvres
Delo
Svetlana Makarovič, poétesse slovène, écrivaine, comédienne, illustratrice et chanteuse, * née le 1er Janvier 1939, Maribor.
Svetlana Makarovič, slovenska pesnica, mladinska pisateljica, igralka, ilustratorka in šansonjerka, * 1. januar 1939, Maribor.
Auteure célèbre pour adultes, jeunes et enfants.
V Sloveniji je znana avtorica za odrasle in mladinske naslovnike.
Ces œuvres pour enfants sont devenues des classiques et occupent une place particulière dans l'histoire de la littérature de jeunesse en Slovénie.[1] Makarovič est récipiendaire de nombreux prix. En français, quelques uns de ses poèmes ont été publiés par des revues ou anthologies. Les Éditions franco-slovènes & Cie ont publié en 2017 son pamphlet polémique Putain de Fumeurs, dans la traduction de Zdenka Stimac.
Njena mladinska besedila so postala del sodobne klasike in mladinskega kanona, ki imajo posebno mesto v zgodovini slovenske mladinske književnosti.[1] Makarovičeva je prejemnica številnih nagrad.
Elle publie ses premiers poèmes à partir de 1957 dans les magazines et les journaux tels que Nasa sodobnost (1953-1963) [7] [8], Tribuna (1951–)[9], Problemi (1972 et 1988) [10], Perspektive (1960-1964) , Sodobnost (1963–) [11] et Dialogi.
Pesmi je začela objavljati v revijah in časopisih leta 1957. Prvo pesem V črnem tlaku je objavila v reviji Mlada pota (1952–1962), sicer pa je pesmi objavljala še v revijah kot so Naša sodobnost (1953–1963) [7] [8], Tribuna (1951–)[9], Problemi(1972–1988) [10],Perspektive (1960–1964) , Sodobnost (1963–) [11] in Dialog.
En 1964, elle publie son premier recueil de poésie intitulé Somrak - Crépuscule qui suit l'orientation dominante de l'époque, l'intimisme et le modernisme.
Leta 1964 je izšla njena prva pesniška zbirka Somrak; ta (tako kot vsa njena poezija iz druge polovice petdesetih let in zgodnjih šestdesetih) sledi prevladujoči usmeritvi tedanje slovenske lirike, tj. iz intimizma k modernizmu.
Le recueil suivant Kresna noč - La Nuit du Solstice (1968), cependant, exprime déjà sa forte personnalité poétique, basée sur les moyens poétiques traditionnels, la poésie populaire, propice comme expression existentielle de la détresse de l'homme moderne.
V zbirki Kresna noč (1968) pa je že izražena njena izrazita osebna poetika, ki temelji na tradicionalnih pesniških sredstvih; ljudsko pesništvo ji predstavlja novo izražanje eksistencialne stiske sodobnega človeka.
Au début des années 70, sa poésie revêt des formes de plus en plus strictes, des ballades à l'humeur tragique (cf la sélection des chansons Bo žrl, bo žrt (1998).
V začetku sedemdesetih let je njena poezija postala oblikovno strožja, v njej prevladuje tragično baladno razpoloženje (prim. izbor pesmi Bo žrl, bo žrt (1998).
Son apogée est atteint avec le recueil Srčevec (1973) et l'anthologie Izštevanja (1977) (Encyclopédie de la Slovénie, 1992).
Ustvarjalni vrh je dosegla v zbirki Srčevec (1973) in antologiji Izštevanja (1977) (Enciklopedija Slovenije, 1992).
Son dernier livre de poésie, l'anthologie intitulé Samost - Solitudes, est publiée en 2002 à compte d'auteur.
Ena zadnjih pesniških zbirk, antologija pesmi Samost, je bila leta 2002 izdana v samozaložbi.
Svetlana Makarovič écrit surtout les contes animaliers contemporains, aux motifs parfois mythologiques et des récits fantastiques (Haramija: 2005).
Svetlana Makarovič večinoma piše sodobne živalske pravljice, pravljice izvirnim glavnim mitološkim literarnim likom ter fantastične pripovedi (Haramija: 2005).
Ses contes animaliers les plus célèbres sont La Boulangerie Mišmaš (1974) et Sapramiška (1976), le recueil Animaleries (1973), Mačja preja, (1992) et Un écureuil particulier (1994).
Sodobne živalske pravljice sta npr. slikanici Pekarna Mišmaš (1974) in Sapramiška (1976), zbirke Take živalske (1973), Mačja preja (1992) in Veveriček posebne sorte (1994).
Leurs protagonistes sont des animaux qui vivent dans un monde à part et ont des caractéristiques similaires à celles des gens et peuvent donc agir et parler.
Njihovi protagonisti so živali, ki živijo v posebnem svetu in imajo podobne lastnosti kot ljudje ter tako tudi delujejo in govorijo.
La réalité du conte n'est jamais idéalisée, il y a de la cruauté, des égoïstes, des calomniateurs, des jaloux et des adultes qui limitent la gaîté et la vivacité des enfants. De sorte que les animaux ressentent souvent de la tristesse, de la solitude et le désespoir.
Pravljična resničnost ni idealizirana, saj so v njej tudi krute osebe, sebičneži, opravljivci, zavistneži in odrasli, ki omejujejo otroško razigranost, zato živali doživljajo tudi žalost, osamljenost in obup.
Une nouveauté notable de son œuvre est le dépassement des tabous (traitant des thèmes comme l'exclusion et le sexe).[12]
Opazna novost njenih del je preseganje tabujev (npr. izločanje in spolnost).[12]
Entre contes de fées à thème merveilleux il y a Kuzma le Lutin obtient un prix (1974) et Zofka la Sorcière (1989).
Med pravljice s primarno mitološkim glavnim literarnim likom pa sodita Škrat Kuzma dobi nagrado (1974) in Coprnica Zofka (1989).
Ils portent sur l'incompréhension et l’intolérance.
Njene pravljice v svojem jedru opozarjajo na nerazumevanje in nesprejemanje drugačnosti.
Parmi les récits fantastiques il y a la série sur les Kosovirji; la conteuse se range du côté des créatures libres et s'oppose à l'autorité.
Značilne fantastične pripovedi so dela Kosovirja na leteči žlici (1974), Kam pa kam, kosovirja? (1975) in Mi, kosovirji (1988); pripovedovalka se v njih postavlja na stran svobodnega bitja in nasprotuje pravilom in zahtevam avtoritet.
Certaines de ses œuvres pour enfants, ont été enregistrés sur cassette audio - lues et chantés par la voix cristalline de l'auteure (Boulangerie Mišmaš (1976), Sapramiška (1986), Čuk boom (1988), le Mali kakadu (1989), Sovica Oka (1992), et d'autres).
Nekaj njenih del, namenjenih otrokom, je bilo posnetih tudi na zvočne kasete (Pekarna Mišmaš (1976), Sapramiška (1986), Čuk na palici(1988), Mali kakadu (1989), Sovica Oka (1992) in druge).
Nombre de ses contes, devenus des classiques pour des générations des enfants, ont été inclus dans les programmes d'enseignement de la langue slovène à partir de 2011.[13]
V učnem načrtu za slovenščino (2011) so v prvem in drugem triletju predlagana naslednja besedila: Coprnica Zofka, Čuk na palici, Jazbec in ovčka, Jaz sem jež, Jutro, Kam pa kam, kosovirja?, Kosovirja na leteči žlici, Miška spi, Papagaj in sir, Pekarna Mišmaš, Pismo, Pod medvedovim dežnikom, Prašičkov koncert, Razvajeni vrabček, Sovica Oka, Volk in sedem kozličkov, Zajček gre na luno.[13]
Svetlana Makarovič a écrit et composé nombre de chansons, qu'elle a souvent interprété lors des concerts devant des publics choisis.
Izdala je več knjig šansonov, npr. Krizantema na klavirju (1990); z njimi je nastopala na avtorskih glasbenih recitalih za izbrano publiko.
Dans ses chansons, elle donne libre cours à son sens de l'humour; elle touche aux sujets de la société, de la famille, de l'éducation, les habitudes sociales, les normes morales et les conventions sociales.
Tematika njenih šansonov je podobna kot v njenih pesmih, le da je predstavljena bolj humorno; dotika se sodobne družinske vzgoje, družabnih navad, moralnih norm in družbenih konvencij.
Ces disques: la Nuit šansoni (1983); Dajdamski portraits (1998), à la Place des fleurs (1999), l'Absinthe de la femme (1999).[12]
Uglasbene šansone je nato v lastni pevski interpretaciji posnela na zgoščenke: Nočni šansoni (1983); Dajdamski portreti (1998), Namesto rož (1999), Pelin žena (1999).[12]
Le conte Sovica Oka a été produit en 1972 au Théâtre de Marionnettes de Ljubljana.
Leta 1972 je bilo v Lutkovnem gledališču Ljubljana premierno uprizorjeno njeno delo z naslovom Sovica Oka.
La plus jouée a été Sapramiška, à partir de 1986.
Največkrat igrana je njena lutkovna igra Sapramiška, ki je bila prvič uprizorjena 17. oktobra 1986.
Svetlana Makarovič a travaillé avec LGL de nombreuses façons – écriture, composition des chansons, arrangements, création des marionnettes et aussi jeu de tous les rôles.
Svetlana Makarovič je sodelovala z LGL na več načinov – pisala in uglasbila je pesmi, pisala in prirejala je besedila, snovala likovno podobo lutk in scene ter odigrala katero od vlog.
Elle a participé à 31 spectacles et a beaucoup tournée à l'étranger ( Autriche, Croatie, Italie et Mexique).
Sodelovala je pri enaintridesetih predstavah; gostovala je tudi v tujini (v Avstriji, na Hrvaškem, Italiji in v Mehiki).
Svetlana Makarovič a claqué la porte de la Société slovène d'écrivains, parce que celle-ci n'est pas basée sur la qualité artistique.
Svetlana Makarovič je izstopila iz Društva slovenskih pisateljev, ker ni temeljilo na umetniški kakovosti. Uprla se je uradnim založbam zaradi izkoriščanja avtorjev ter se zavzemala za socialne pravice svobodnih umetnikov.
Elle est en colère contre les maisons d'édition en raison de l'exploitation des auteurs et plaide pour les droits sociaux des artistes. Elle interdit de publier ses poèmes dans des anthologies et des manuels d'école.
Bila je med pobudniki ustanovitve nove, pluralizmu odprte in samo književnosti posvečene revije (1980), vendar nato z Novo revijo, ki je začela izhajati 1982, ni sodelovala, češ da so aktualnapolitična in ideološka vprašanja iz nje izrinila umetnost.
Elle ne considère pas ses œuvres comme un bien national, disponible à tous, mais comme une propriété protégée de l'artiste, par opposition à la parole communiste sur les arts pour tous.
Svoje pesmi je prepovedala objavljati v antologijah in šolskih učbenikih, češ da so besedila, ki vsebujejo obliko erosa in tanatosa temačna in razlog za to, da mladi zasovražijo literaturo.
Elle a par exemple refusé de figurer dans L'anthologie des poétesses slovènes, arguant que le principal critère était de genre, non pas la qualité.[12]
Svojih del ne pojmuje kot narodno dobrino, ki je na voljo vsem, temveč kot zaščiteno avtorsko lastnino - tako nasprotuje komunistični paroli o umetnosti za vse ljudi. Zavrnila je uvrstitev v Antologijo slovenskih pesnic 2, ker meni, da je v njej glavno merilo spol, ne pa kakovost.[12]
Svetlana Makarovič proteste souvent contre le rôle de l'Église catholique en Slovénie, cf "Certaines choses doivent être détestées", (la Planète Siol.net 6.1.2012).[18] Accusée du discours de haine.[19] , les charges contre elle ont été rejetées.
Svetlana Makarovič se izpostavlja z izjavami proti Rimskokatoliški cerkvi, na primer v intervjuju »Nekatere stvari je treba sovražiti«, (Planet Siol.net 6.1.2012).[18] Intervju je doživel odziv Sveta katoliških laikov Slovenije, ki so zahtevali pregon domnevnega sovražnega govora.[19] Policija in tožilstvo sta to in več drugih ovadb proti Makarovičevi zavrgla.
Écrivaine pour la jeunesse
Pisateljica za mladino
Svetlana Makarovič modifier - modifier le code
Svetlana Makarovič Rojstvo Svetlana Makarovič 1. januar 1939 Maribor Narodnost slovenska Državljanstvo Slovenija SFRJ Kraljevina Jugoslavija Izobrazba AGRFT Poklic pisateljica, pevka, igralka, pesnica, mladinska pisateljica, gledališka igralka Poznana po proza, poezija, igralstvo, ilustratorstvo, šanson Gibanje modernizem Nagrade Prešernova nagrada, Nagrada Prešernovega sklada, Levstikova nagrada, Jenkova nagrada
1 2 Blažić (2009) ↑ http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2012/01/svetlana_makarovic.aspx ↑ http://www.mladina.si/91517/svetlana-makarovic/ ↑ http://www.delo.si/kultura/svetlana-makarovic.html ↑ www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/svetlana-makarovic-po-kapi-v-dom-starejsih ↑ Zlobec odgovarja na laži Svetlane Makarovič v Jani Delo, 2. junij 2009 ↑ Pesem Midva, Naša sodobnost (1959) dLib ↑ PesemNokturno, Naša sodobnost (1959) dLib ↑ Makarovič, Lirika mladih, Tribuna: list slovenskih študentov, 1963, letnik 13, št.
1 2 Blažić (2009) ↑ http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2012/01/svetlana_makarovic.aspx ↑ http://www.mladina.si/91517/svetlana-makarovic/ ↑ http://www.delo.si/kultura/svetlana-makarovic.html ↑ www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/svetlana-makarovic-po-kapi-v-dom-starejsih ↑ Zlobec odgovarja na laži Svetlane Makarovič v Jani Delo, 2. junij 2009 ↑ Pesem Midva, Naša sodobnost (1959) dLib ↑ PesemNokturno, Naša sodobnost (1959) dLib ↑ Makarovič, Lirika mladih, Tribuna: list slovenskih študentov, 1963, letnik 13, št. 19, Tribuna str.
19, Tribuna str. 6 dLib ↑ Makarovič, Pesmi, Problemi: revija za kulturo in družbena vprašanja, 1962/1963, letnik 1, št. 2, str.
6 dLib ↑ Makarovič, Pesmi, Problemi: revija za kulturo in družbena vprašanja, 1962/1963, letnik 1, št. 2, str.
156 dLib ↑ Pesem Mlinska vešča, Sodobnost (1963-) dLib 1 2 3 4 Novak Popov, Irena, « Ustvarjalnost kontroverzne umetnice Svetlane Makarovič », Slavistična revija, vol. 54, no 4, 2006, p. 711 – 725 (lire en ligne) ↑ Učni načrt za slovenščino ↑ Intervju, Irena Pan, Jana, 6.
156 dLib ↑ Pesem Mlinska vešča, Sodobnost (1963-) dLib 1 2 3 4 Novak Popov, Irena (2006). "Ustvarjalnost kontroverzne umetnice Svetlane Makarovič" (PDF). Slavistična revija 54 (4): 711 – 725. ↑ Učni načrt za slovenščino ↑ Intervju, Irena Pan, Jana, 6.
Svetlana Makarovič est née à Maribor, dans une famille bourgeoise de riches commerçants.
Svetlana Makarovič se je rodila v hiši Slovenska ulica 10 v Mariboru, ki je bila dom njene štajerske matere.
Le père Abdon (Ado) Makarovič était originaire de Trieste.
Oče Abdon (Ado) Makarovič je bil iz Nabrežine pri Trstu ter rojen kot sin Avgusta M. in Aurelie Marizza.