María Strojnik (Ljubljana 13 de julio de 1950), es una cientifíca eslovena. Su campo de estudio es la óptica en la región de infrarrojo.
Marija Strojnik Scholl, slovenska astrofizičarka, * 13. julij 1950, Ljubljana.


Ella emplea técnicas ópticas en astrofísica y la exploración del Universo.
Strokovno se ukvarja z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju Vesolja.

Durante su carrera profesional ha trabajado en los estados unidos y en México.
V svoji karieri je delovala v Združenih državah Amerike in Mehiki ter je v mednarodnem merilu ena najprepoznavnejših slovenskih znanstvenic.

Usuario:Msbbravom/Marija Strojnik
Marija Strojnik Scholl

Max (Máximo) Fabiani, arquitecto y urbanista, * 29 de abril de 1865, Kobdilj, † 12 de agosto de 1962, Gorizia .
Maks (Massimo) Fabiani [fabjáni], arhitekt in urbanist, * 29. april 1865, Kobdilj, † 12. avgust 1962, Gorica.

Fabiani adoptó muy temprano la ideología fascista y se unió al partido fascista en Gorizia en mayo de 1921, a pesar de que éstos habían destruido su Casa Nacional de Trieste unos meses antes y de que le imposibilitaban un empleo digno.
Fabiani je zelo zgodaj in naivno sprejel fašistično ideologijo in se maja 1921 v Gorici včlanil v fašistično stranko, čeprav so prav fašisti nekaj mesecev prej uničili njegov Narodni dom v Trstu in so mu te oblasti preprečevale ustrezno zaposlitev.

Es posible que tuviese la esperanza de que cambiase la actitud que mostraban hacia su arquitectura.
Morda je upal, da bo odnos do njegove arhitekture zato drugačen. Udeleževal se je nekaterih fašističnih manifestacij in proslav v strankarski uniformi.

Fue inscrito en la rama militar del Partido Fascista (MVSN), donde se convirtió en el líder de escuadrón el 15 de enero de 1989.
Vpisan je bil v vojaško vejo fašistične stranke (MVSN), kjer je že 15. 5.1921 postal celo vodja fašistične škvadre.

Estos habían matada ya a 12 eslovenos rebeldes en la región costera ese año.
Te so na Primorskem tega leta pobile že 12 upornih Slovencev.

También participó activamente en la unión fascista de ingenieros y arquitectos.
Bil je tudi aktiven v fašističnem sindikatu inženirjev in arhitektov.

Participó en reuniones en la prefectura de Gorizia, donde se discutió el tema de la italianización de los eslovenos.
Pri tem je sodeloval tudi na sejah na prefekturi v Gorici, kjer je tekla beseda o poitalijančevanju Slovencev.

Tres veces fue recibido por Mussolini para tratar de los asuntos políticos en el Litoral esloveno.
Trikrat je bil sprejet pri Mussoliniju v zvezi z obravnavo političnih zadev na Primorskem.

En 1935, el prefecto de Gorizia lo nombró el podestà (alcalde) del municipio de Štanjel, y Fabiani recibió el título de caballero (Cavaliere del Regno d'Italia), un premio a no muchos concedido por sus servicios al régimen y la patria.
Leta 1935 ga je goriški prefekt imenoval za podestà (župana) občine Štanjel, Fabiani je prejel tudi odlikovanje viteza italijanskega kraljestva (Cavaliere del Regno d'Italia), nagrado, ki so jo za usluge režimu in domovini prejeli le redki.

La casa comercial de Gorizia, construida según sus planos en 1903 y destinada a las organizaciones eslovenas, fue transformada por las autoridades en la Casa del Fascio.
Trgovski dom v Gorici, ki je bil zgrajen leta 1903 po njegovem načrtu in je bil namenjen slovenskim organizacijam, so oblastniki spremenili v Casa del fascio.

Fabiani organizó varias celebraciones donde, en colaboración con el secretario del partido, pronunció discursos para la gloria del régimen y la patria.
Fabiani je organiziral nekaj proslav, kjer je v sodelovanju s tajnikom fašistične stranke, imel govore v slavo režima in domovine.

El anciano alcalde era el jefe formal de una sección de la milicia fascista incluso durante el período de ataques multitudinarios al pueblo, arrestos y envíos a prisiones y campos de concentración italianos.
Ostareli župan je bil formalni vodja oddelka fašistične milice (škvadristov) tudi v obdobju, ko so ti množično pretepali in mučili ljudi, jih aretirali in pošiljali v zapore in italijanska koncentracijska taborišča.

En 1928, las autoridades de Kobdil arrestaron al hijo de Fabiani, por mostrar desacuerdo con la acutación del fascismo.
Leta 1928 so oblastniki v Kobdilju aretirali tudi Fabianijevega sina, ki ni odobraval tega fašističnega terorja, in ga odpeljali v konfinacijo.

Con la llegada de los partisanos al litoral esloveno en 1942 hubo ataques por parte de los escuadrones a los civiles eslovenos, como sucedió después de la batalla en el puente de Branica.
Ko se je 1942 na Primorskem začelo razvijati partizanstvo, so škvadristi napadali Slovence, plenili in sežigali hiše ter ubijali civiliste.

Según algunas fuentes Fabiani siguió siendo fiel hasta el final al régimen fascista.
Po bitki pri mostu nad Branico so škvadristi pobili 7 civilistov iz Štjaka in okolice, zažgali veliko hiš in pregnali prebivalce.

El arquitecto diseñó durante este periodo la tumba lapidaria para su madre; en ella el texto aparece escrito, además de en alemán e italiano, también en esloveno, lo cual era algo muy poco frecuente.
Fabiani naj bi po nekaterih virih od vstopa v fašistično stranko prekinil stike s Slovenci in bil do konca zvest fašizmu.[3] Arhitekt je v tem času oblikoval tudi nagrobnik za svojo mater; nagrobnik ima ob nemškem in italijanskem napisu tudi slovensko besedilo, kar je bilo tedaj zelo redko.

Un proyecto arquitectónico suyo de menor tamaño como podestà fue la casa Casa del Fascio en Stanjel.
Manjši arhitektonski projekt, ki ga je Fabiani izvršil kot podestà, je bila hiša Casa del Fascio v Štanjelu.

Para acelerar la italianización de la población nativa, las autoridades imaginaron una casa fascista de una sola planta con locales para la organización de diferentes actividades.
Za pospešitev italijanizacije domačega prebivalstva so si oblastniki zamislili nadstropno fašistično hišo s prostori za organizacijo dopolavoro, površinami za šport in zborovanja (adunate).

Los arquitectos aprobaron el plan de Fabiani.
Arhitekti so sprejeli Fabianijev načrt in ga odobrili.

La casa se abrió en septiembre de 1941, con una importante manifestación fascista en el Craso.
Hiša je bila odprta septembra 1941, z veliko fašistično manifestacijo na Krasu.[4] Po koncu vojne starega gospoda zaradi njegovih uniform ali govorov ni nihče preganjal.

[1] La casa de Fabiani fue quemada junto con el rico archivo que contenía en Kobdil.
Fabianiju ni uspelo zavarovati Štanjela niti njegove lastne hiše z bogatim arhivom v Kobdilju, ki so jo požgali.

Max Fabiani murió en Gorizia a finales de 1962.
Maks Fabiani je umrl leta 1962 v Gorici v pozni starosti.

Está enterrado en el cementerio de su pueblo natal, cerca de Sv.
Pokopan je na pokopališču rodne vasi, pri sv.

Gregor
Gregorju.

Fabiani fue uno de los principales urbanistas de la monarquía austríaca y un innovador en la arquitectura de finales del siglo XIX y principios del XX.
Fabiani je bil eden najpomembnejših urbanistov avstrijske monarhije in inovator v arhitekturi na prehodu iz 19. v 20. stoletje.

Fue profesor en la Universidad Técnica de Viena, asesor de arte de Franz Ferdinand e, informalmente, del alcalde de Liubliana, Hribar.
Bil je profesor na dunajski tehniški univerzi, umetnostni svetovalec Franca Ferdinanda, neformalno tudi ljubljanskega župana Hribarja.

Fue invitado como colaborador por Otto Wagner .
Za sodelavca ga je k sebi povabil Otto Wagner.

Juntos escribieron un conocido libro sobre arquitectura moderna, aunque su autor principal y quien firmó fue Wagner.
Skupaj sta napisala odmevno knjigo o moderni arhitekturi; vodilni in podpisani avtor je ostal Wagner.

El libro sufrió una serie de reimpresiones y traducciones después de 1895.
Knjiga je po letu 1895 doživela vrsto ponatisov in prevodov.

En una entrevista con la revista italiana La Nazione, publicada en 1966 (a título póstumo), el arquitecto declaró que Adolf Hitler trabajó brevemente en su estudio en Viena antes de la Segunda Guerra Mundial, y que le despidió debido a su falta de talento y dedicación.
V intervjuju za italijansko revijo La Nazione, ki je bil objavljen leta 1966 (posthumno), je arhitekt izjavil, da je pred prvo svetovno vojno v njegovem ateljeju na Dunaju krajši čas delal Adolf Hitler, ki ga je odpustil zaradi premajhne nadarjenosti in nezavzetosti pri delu.

No hay evidencia documental de que sucediese realmente, por lo que la historia del a veces provocativo Fabiani, puede ser solo una leyenda . [1] Su obra más famosa en Viena es el palacio con observatorio de Urania (1909-1910), ubicado a la altura del Ring vienés, junto al Canal del Danubio .
Ni dokumentarnih dokazov, da se je to res zgodilo, tako da je zgodba, včasih provokativnega Fabianija, morda legenda.[5] Njegovo najbolj znano delo na Dunaju je večnamenska palača z observatorijem Urania (1909 -1910), ki stoji ob robu Ringa, pri donavskem kanalu.

Arquitectura de Fabiani en Liubliana
Fabianijeva arhitektura v Ljubljani

Después del terremoto de Liubliana en 1895, Fabiani ideó un nuevo plan urbano para la ciudad y lo presentó audazmente con en un folleto especial tres años después.
Po ljubljanskem potresu leta 1895 je Fabiani izdelal nov urbanistični načrt za Ljubljano in ga tri leta kasneje samozavestno predstavil v posebni brošuri.

En base a este plan se formó lo que hoy conocemos como el centro de la ciudad delimitado por las calles: Masarykova, Njegoševa, Roška, Karlovška, Aškerčeva y Prešernova y alargándose hacia el Parque Tivoli.
Na podlagi tega načrta, povzetega v mestni načrt, je nastajalo današnje mestno središče med Masarykovo, Njegoševo, Roško, Karlovško, Aškerčevo in Prešernovo ter vzdolž parka Tivoli.

El arquitecto planificó todas las carreteras antes de conducir el primer automóvil a la ciudad.
Vse ceste je arhitekt načrtoval, preden je v mesto zapeljal prvi avtomobil.

Fue él quien elaboró el plan de renovación de la ciudad después del terremoto colocando además edificios importantes que servirían como modelo en los puntos clave del urbanismo de la ciudad.
Bil je avtor sinteznega, sprejetega regulacijskega načrta popotresne Ljubljane in pomembnih, vzorčnih stavb in ureditev na ključnih točkah mesta.

Estos edificios son: la parroquia de Šentjakob cerca de Gornji trg y la escuela femenina al borde de Stari trg (especialmente el arreglo de las fachadas).
To so: Šentjakobsko župnišče ob Gornjem trgu in dekliška šola na robu Starega trga (zlasti kasneje delno uničena ureditev pročelij).

Los dos edificios suponían una intervención en el núcleo medieval de Liubliana, estableciendo nuevas pautas urbanísticas a seguir sobre las alturas de los tejado, las dimensiones en planta y el esquema de distribución de espacios.
Zgradbi sta posegli v ožje srednjeveško jedro Ljubljane, postavili nove gabarite in tlorisne sheme.

Otros edificios de similar importancia son las casas de Krisper y de Kleinmayr Bamberg se alzan en las dos esquinas de la nueva calle de Miklošič, la primera cerca del Slovenski Trg, frente al Palacio de la Corte y la segunda a la altura de la calle de Dalmatin.
Krisperjeva in Kleinmayr Bambergova hiša stojita ob dveh vogalih novo zasnovane Miklošičeve ceste, prva ob Slovenskem trgu nasproti Sodne palače, druga ob Dalmatinovi ulici.

El palacio de Hribar, con frentes antiguos y techos cuidadosamente diseñados, se encuentra en Ajdovščina y delimita sus dimensiones.
Hribarjeva palača z antikizirajočima pročeljema in skrbno oblikovano streho stoji na Ajdovščini in sooblikuje njene gabarite.

Hay un antiguo liceo femenino al lado de la calle de Prešeren y de la calle de Šubič (al que se añadió el internado Mladika del arquitecto CM Koch).
Ob Prešernovi in Šubičevi stoji nekdanji dekliški licej (zidava v dveh fazah) z dodanim internatom Mladika (arh.

Ahora ambos edificios están ocupados por el Ministerio de Relaciones Exteriores.
C. M. Koch). Sedaj obe stavbi zaseda Ministrstvo za zunanje zadeve.

En un punto clave de la ciudad, Fabiani erigió un monumento a Prešeren; La en su momento polémica estatua fue realizada por el escultor Ivan Zajec.
Na ključno točko mesta je Fabiani dal postaviti Prešernov spomenik; tedaj sporni kip je izdelal kipar Ivan Zajec.

Intervención arquitectónica en Štanjel
Arhitektonsko urejanje Štanjela

A su regreso al Carso a fines de 1917, Fabiani fue quien dibujó los planos de prácticamente todo lo que se construyó en Štanjel en el periodo entre las dos guerras.
Po vrnitvi na Kras ob koncu leta 1917 je Fabiani v Štanjelu načrtoval praktično vse, kar je bilo tam zgrajenega med obema vojnama.

Algunos de los planos para Štanjel, y para muchos pueblos y ciudades cercanas hasta las afueras de Friuli, fueron innovaciones conceptuales en Europa.
Nekateri načrti za Štanjel, podobno za številne vasi in mesta vse do roba Furlanije, so v tistem času predstavljali konceptualne novosti na področju evropskega načrtovanja.