# kbh/Camsa-NT.xml.gz
# shi/Tachelhit-NT.xml.gz
(src)="b.MAT.1.1.1"> Quemënga imnamna Jesucristbe bëts taitanga : Jesucristna Rey David y Abrahámbents̈ana ents̈á inamna .
(trg)="b.MAT.1.1.1"> arra n-tlalit n-yasuɛ lmasiḥ yus n-dawd yus n-ibrahim .
(src)="b.MAT.1.2.1"> Abraham yojamna Isaacbe taitá ; Isaacna Jacobëbe taitá y Jacob , Judá y chabe cats̈átangbe taitá .
(src)="b.MAT.1.2.2"> Judá , Fares y Zarabe taitá ; y chatbe mamá Tamar yojamna ; Fares Esrombe taitá y mua Arambe taitá .
(src)="b.MAT.1.2.3"> Aram Aminadabëbe taitá ; Aminadab Naasonbe taitá y Naasón Salmonbe taitá .
(src)="b.MAT.1.2.4"> Salmón Boozbe taitá y muabe mamá Rahab yojamna ; Booz Obedbe taitá y muabe mamá Rut yojamna ; y Obedna Isaíbe taitá .
(src)="b.MAT.1.2.5"> Isaí Rey Davidbe taitá ; David Salomonbe taitá y muabe mamá yojamna chë Uríasbe shema inamná .
(trg)="b.MAT.1.2.1"> ibrahim yuru isḥaq. isḥaq yuru yaɛqub. yaɛqub yuru yahuda d-aytmas .
(src)="b.MAT.1.7.1"> Salomón Roboambe taitá ; Roboam Abíasbe taitá y Abíasna Asabe taitá ; Asa Josafatbe taitá ; Josafat Jorambe taitá y Joramna Uzíasbe taitá .
(src)="b.MAT.1.7.2"> Uzías Jotambe taitá , Jotam Acazbe taitá y Acazna Ezequíasbe taitá .
(src)="b.MAT.1.7.3"> Ezequías Manasesbe taitá ; Manasés Amonbe taitá y Amón Josíasbe taitá .
(src)="b.MAT.1.7.4"> Josíasna Jeconías y chabe cats̈átangbe taitá yojamna .
(src)="b.MAT.1.7.5"> Chë Babilonioca ents̈anga chë israelitënga tmojánishëche y choca imojanëtámena ora , Josías chë básenga yojánabamna .
(trg)="b.MAT.1.7.1"> suliman yuru raḥbɛam , raḥbɛam yuru abiyya , abiyya yuru asa ,
(src)="b.MAT.1.12.1"> Ya Babilonioca ndutámenënga ora ; Jeconías Salatielbe taitá ; Salatiel Zorobabelbe taitá .
(src)="b.MAT.1.12.2"> Zorobabel Abiudbe taitá ; Abiud Eliaquimbe taitá y Eliaquimna Azorbe taitá .
(src)="b.MAT.1.12.3"> Azor Sadocbe taitá ; Sadoc Aquimbe taitá y Aquimna Eliudbe taitá .
(src)="b.MAT.1.12.4"> Eliud Eleazarbe taitá ; Eleazar Matanbe taitá y Matán Jacobëbe taitá .
(src)="b.MAT.1.12.5"> Jacob Josebe taitá yojamna y Josena Mariybe boyá .
(src)="b.MAT.1.12.6"> María Jesusbe mamá , Jesús chë Bëngbe Bëtsabe Uámana Uabuayaná , chë Cristo ca uabainá .
(trg)="b.MAT.1.12.1"> tigira n-ma-tn-iwin s-babil yakuniyya yuru šaltil , šaltil yuru zarubbabil ,
(src)="b.MAT.1.17.1"> Chcasna , Abrahámbents̈ana Davidbentscoñe bnë́tsana canta bëts pamíllanga imojëftsemna .
(src)="b.MAT.1.17.2"> Davídbents̈ana y chë israelitënga Babilonioca imojanëtamenëntscuana inÿe bnë́tsana canta bëts pamíllanga ; y inÿe bnë́tsana canta bëts pamíllanga chë Israeloca ents̈anga imojanëtamenents̈ana , chë Cristo tojanonÿnántscoñe .
(trg)="b.MAT.1.17.1"> kkuẓṭ d-mrawt n-tasut a-illan zġ-ibrahim ar dawd. kkuẓṭ d-mrawt n-tasut a-illan zġ-dawd ar akud lliġ iwin ayt-yudaya s-babil. d-kkuẓṭ d-mrawt n-tasut a-illan zġ-lliġ-tn-iwin s-babil ar akud lliġ ilul lmasiḥ .
(src)="b.MAT.1.18.1"> Jesucristo jónÿnanamna mënts̈á tojanopasá : María tbojans̈buachená Joséftaca jobouamayama , pero cabá ndoñe cánÿiñe ibontsiyena ora , tojanopasá Mariyna ngomamaná yojoquéda chë Uámana Espíritbe obenánaca .
(trg)="b.MAT.1.18.1"> ġmkad a-tga-tlalit n-yasuɛ lmasiḥ. innas maryam ttyawḍalab i-yusf , ur-ta-stt-yiwi. taf-n ih̬f-ns is-a-trbbu zġ-tḥkimt n-rruḥ lqudus n-rbbi .
(src)="b.MAT.1.19.1"> José , Mariybe boyá , canÿe nÿetsca soyënguiñe ts̈abá jamama bos̈á inamna .
(src)="b.MAT.1.19.2"> Cha ndoñe yontsebos̈e ents̈angbe delante cha mal jaquédana ; chíyecna tojanjuabó nÿe iytëcana Maríybents̈ana jtsojuánañana .
(trg)="b.MAT.1.19.1"> imma yusf lli-stt-in-iḍalbn iga wad bdda iran a-irḍu rbbi. iswangm ad-as-ifru s-tntla , ašku ur-iri a-stt-iššḥššm ġ-lgddam n-mddn .
(src)="b.MAT.1.20.1"> Y chca yojtsejuabnantscuana , mo otjenayoquëcá canÿe Bëngbe Bëtsabe ángel tbojáninÿe y chana Josébioye tbojaniyana : “ José , Davídbents̈ana ents̈á , ndoñe matenócochinÿenana Maríaftaca jobouamayama , er chë bochántsebomna s̈es̈ona chë Uámana Espíritbe obenánaca cha bochántsebomna .
(trg)="b.MAT.1.20.1"> ar-sul-iswingim ġ-mayan s-as-d-iban yal-lmalak n-sidi rbbi ġ-twargit yini-as : « wa-yusf yus n-dawd , ad-ur-tiksaṭṭ a-tawit maryam a-tg tamġart-nnk , ašku nttat zġ-tḥkimt n-rruḥ lqudus ayn-s-tffuġ ar-trbbu .
(src)="b.MAT.1.21.1"> María canÿe s̈es̈ona bochántsebomna y cha Jesús ca cochjuabaye .
(src)="b.MAT.1.21.2"> Chca echantsabaina er cha chabe ents̈anga chëngbe bacna soyënguents̈ana echanjátsebacaye ca ” — chë ángel tbojaniyana .
(trg)="b.MAT.1.21.1"> ra-taru yan-warraw , tgt-as ism ‹ yasuɛ › ašku ra-ijjnjm mddn-ns zġ-ddnub-nsn . »
(src)="b.MAT.1.22.1"> Lempe chca tojanochnëngo , cachcá chaotsemnama nts̈amo Bëngbe Bëtsá chabe juabna oyebuambnayëngbiajana tojanayancá .
(src)="b.MAT.1.22.2"> Chë oyebuambnayá mënts̈á tojánayana :
(trg)="b.MAT.1.22.1"> kullu mayad ijra baš a-yafu maylli inna sidi rbbi f-ils n-nnabi ġayd izrin inna :
(src)="b.MAT.1.23.1"> Chë cabá boyabása nduabuatmá ngomamaná echanjoquéda y canÿe s̈es̈ona boyabásetema bochántsebomna , y cha mochanjuabaye Emanuel ca .
(src)="b.MAT.1.23.2"> ( Emanuel endayana “ Bëngbe Bëtsá bë́ngaftaca ca ” . )
(trg)="b.MAT.1.23.1"> « ha-yat-taɛyyalt ra-tffuġ ar-trbbu , taru yan-warraw. rad-as-ttinin ‹ ɛimmanuwwil › . » tga lmɛna-ns ‹ rbbi didnnġ › .
(src)="b.MAT.1.24.1"> José chë otjénayents̈ana tojanofs̈ená ora , tojanma nts̈amo chë Bëngbe Bëtsabe ángel tbojanmandacá y Maríaftaca tojanobouamá .
(trg)="b.MAT.1.24.1"> lliġ-d-ifaq yusf zġ-iṭs iskr ġmklli-as-inna lmalak n-sidi rbbi. yawi maryam a-tg tamġart-ns
(src)="b.MAT.1.25.1"> Pero ndoñe cánÿiñe ibontsaniyena , sinó nÿe chë s̈es̈onatema tojanonÿná orscana .
(src)="b.MAT.1.25.2"> Chë s̈es̈onatema tojanonÿná orna , José chábioye Jesús ca tbojanabaye .
(trg)="b.MAT.1.25.1"> walaynni ur-dids-igin aylliġ turu arraw-an. ig-as ġakudan ism ‹ yasuɛ › .
(src)="b.MAT.2.1.1"> Herodes judiëngbe rey yojamna ora , canÿe pueblo Judeoca , Belén ca uabáinents̈e Jesús tojanonÿná .
(src)="b.MAT.2.1.2"> Chents̈ana , báseftanga , estrellënga uatsjéndayënga , magos ca uabáinënga , canÿe bëts puebloye Jerusalén ca uabáinoye tmojánashjajna .
(src)="b.MAT.2.1.3"> Chënga tmojánabo shinÿe bocanoye luarëngocana .
(trg)="b.MAT.2.1.1"> ilul yasuɛ ġ-uwssan n-ugllid hirudus ġ-tmdint n-bitlaḥm ġ-tmazirt n-yudaya. uškan-d kra n-imajusin zġ-ššrq ġ-uwssan-an s-tmdint n-urušalim
(src)="b.MAT.2.2.1"> Jerusalenocna chënga , Heródesbioye tmojána y tmojanënoticiá : “ ¿ Ndayents̈e yojtsemna chë judiëngbe rey jtsemnama tojonÿná cha ca ?
(src)="b.MAT.2.2.2"> Bëngbe luarëngoca shinÿe bocanoye chabe onÿnana estrella fsënjinÿe y as muents̈e cha jaboadórama tifjabo ca . ”
(trg)="b.MAT.2.2.1"> ar-sqsan : « maniġ illa ġwalli-d-iluln a-ig agllid n-ayt-yudaya ? nẓra itri-ns ġ-ššrq , našk-id ad-as-nsjd . »
(src)="b.MAT.2.3.1"> Rey Herodes chca tojanuena ora , corente yojtsenócochinÿena , y nÿetsca chë Jerusalenents̈e oyenë́ngnaca .
(trg)="b.MAT.2.3.1"> lliġ isfld hirudus i-mayd nnan , ṭiyyr-as bahra ntta d-kullu ayt-urušalim .
(src)="b.MAT.2.4.1"> Chents̈ana chë rey tojánachembo nÿetsca chë judiëngbe bachnangbe amë́ndayënga y chë judiëngbe ley abuátambayënga jenoyeunayëngama .
(src)="b.MAT.2.4.2"> Mënts̈á tojanatjá : — ¿ Ndayents̈e chë Bëngbe Bëtsabe Uámana Uabuayaná , chë Cristo ca uabainá , jónÿnama ibomna ca ?
(trg)="b.MAT.2.4.1"> issmun-d inmġurn n-tgmmi n-rbbi d-imslmdn n-ššrɛ kullutn isqsa-tn : « maniġ ra-ilal lmasiḥ n-rbbi ? »
(src)="b.MAT.2.5.1"> Chënga tmojanjuá : — Judeoca , Belén pueblents̈e ca .
(src)="b.MAT.2.5.2"> Bayté entsemna chë Bëngbe Bëtsabe juabna oyebuambnayá Miqueas mënts̈á tojanábema :
(trg)="b.MAT.2.5.1"> inin-as : « ġ-bitlaḥm ġ-tmazirt n-yudaya , ašku ġmkad a-ityaran f-ufus n-nnabi inna :
(src)="b.MAT.2.6.1"> Y ts̈ëngaftanga , Judeoca Belenents̈e oyenënga , canÿe mandayá ts̈ëngaftangbents̈ana echanjabo .
(src)="b.MAT.2.6.2"> Cha nÿetsca chë Judeoca mándayëngbiama más uamaná echántsemna , y ats̈be ents̈anga Israeloca echántsanÿena .
(src)="b.MAT.2.6.3"> Chíyeca ts̈ëngaftangbe pueblo ndoñe nÿe bats̈á uámana pueblo quenátsmëna ca .
(trg)="b.MAT.2.6.1"> ‹ wa-bitlaḥm ġ-tmazirt n-yudaya , urd kmmin a-iggʷran ġ-tmdinin n-yudaya , ašku zġ-gim a-zġ-ra-d-yašk-unmġur lli-ra-iks mddn-inu n-ayt-yaɛqub . › »
(src)="b.MAT.2.7.1"> Chora Herodes iytëcana chë maguënga tojánachembo y cuedádoca tojanatjá ntseco ora chë estrella tmojáninÿama .
(trg)="b.MAT.2.7.1"> yazn hirudus ġakudan mad-d-itawin imajusin s-dars s-tntla. isqsa-tn : « managu ad-awn-iban itri ? »
(src)="b.MAT.2.8.1"> Herodes chë soyënga yojtsetáts̈ëmbo ora , Belenoye chë maguënga tojanichamó , y mënts̈á tojanë́yana : “ Choye motsajna y ts̈abá chë s̈es̈ona s̈mochjánguango .
(src)="b.MAT.2.8.2"> Chas̈mojínÿena ora , s̈mochjabëuenaye , as áts̈naca chayobená jama chë s̈es̈ona jadórama ca . ”
(trg)="b.MAT.2.8.1"> yazn-tn ilmma s-bitlaḥm yini-asn : « zaydat tsigglm s-warraw-an ġ-kraygatt mani. ġakud nna-ti-tufam tawim-iyi-d lh̬bar baš ad-dduġ ad-as-n-sjdġ ula nkki . »
(src)="b.MAT.2.9.1"> Rey Herodes chë soyënga tojánëyanents̈ana , chë maguënga tmojtsatanoñe .
(src)="b.MAT.2.9.2"> Chora cachiñe tmojtaninÿe chë chëngbe luarëngoca tmojáninÿe estrella y yojtsanebnatsana chë s̈es̈ona yojtsemnë́ntscoñe .
(src)="b.MAT.2.9.3"> Chents̈a juatsbuacá chë estrella yojójayiye .
(trg)="b.MAT.2.9.1"> lliġ sfldn ntni i-mad-asn-inna-ugllid , munn-daġ d-uġaras-nsn. iban-asn-d-daġ itri lli-yadlli-ẓran ġ-ššrq , frḥn bahra s-lfrḥ iggutn. izwur-asn itri aylliġ ilkm iggi n-illiġ illa-uḥšmi , ibidd .
(src)="b.MAT.2.11.1"> Chë yebnoye tmojánamashjna ora , chë s̈es̈ona tmojáninÿe chabe mamá Maríaftaca .
(src)="b.MAT.2.11.2"> Chorna , tmojanoshaments̈é y chë s̈es̈onatema tmojanadorá .
(src)="b.MAT.2.11.3"> Chora chëngbe cajontémënga tmojanëtsë́caca y tmojanats̈tá castellano , incienso y canÿe botamana uanguëts̈e soye , mirra ca uabáiniye .
(trg)="b.MAT.2.11.1"> kšmn ntni s-tgmmi , s-ẓran aḥšmi d-innas maryam. ḍrn f-ifaddn-nsn , knun s-wakal ġ-lgddam-ns. rẓmn itlsan-nsn , fkn-as tiwafkiw n-uwrġ d-lbh̬ur d-tujjut l-lmurr .
(src)="b.MAT.2.12.1"> Chents̈ana , mo canÿe otjenayoquëcá Bëngbe Bëtsá chë maguënga tojanabuayená rey Herodesbiajana ndoñe chamondesshëcuanama .
(src)="b.MAT.2.12.2"> As chënga chents̈ana inÿe benachëjana cachëngbe luarëngoye tmojésanshëcuana .
(trg)="b.MAT.2.12.1"> iml-asn rbbi ġakudan ġ-twargit a-ur-wrrin s-dar hirudus. amẓn ilmma aġaras yaḍni s-tmazirt-nsn .
(src)="b.MAT.2.13.1"> Chë maguënga tmojtsatanoñe ora , otjénayoca José canÿe Bëngbe Bëtsabe ángelbioye tbojáninÿe y cha mënts̈á tbojaniyana : “ Motsbaná , chë s̈es̈onatema y chabe mamá mesë́biats̈e y Egiptoye motsachá .
(src)="b.MAT.2.13.2"> Herodes chë s̈es̈onatema bochanjánguango jtsóbama , chíyeca choca cochtsoquedañe ats̈e chacbochjábuayenantscuana ca . ”
(trg)="b.MAT.2.13.1"> lliġ ddan ntni iban-d yal-lmalak n-sidi rbbi i-yusf ġ-twargit yini-as : « nkr tawit aḥšmi d-innas trwlm s-tmazirt n-miṣr , tqamam-n ġin ard-ak-iniġ a-di-twrrim , ašku hirudus ra-isiggil s-uḥšmi-ad a-t-inġ . »
(src)="b.MAT.2.14.1"> As José tojantsbaná , chë s̈es̈onatema y chabe mamá tojesanë́biats̈e y ibeta Egiptó benache tojë́ftsanbocna .
(trg)="b.MAT.2.14.1"> inkr yusf ġ-iḍ-an yawi aḥšmi d-innas ftun s-miṣr .
(src)="b.MAT.2.15.1"> Y choca imojtsanomñe Herodes tojanóbanëntscuana .
(src)="b.MAT.2.15.2"> Chca tojanopasá , cachcá chaotsemnama nts̈amo Bëngbe Bëtsá chabe juabna oyebuambnayabiajana tojanayancá .
(src)="b.MAT.2.15.3"> Chë oyebuambnayá mënts̈á tojánayana : “ Egiptocana ats̈be uaquiñá sënjanchembo ca . ”
(trg)="b.MAT.2.15.1"> qaman ġin aylliġ immut hirudus. ġmkad a-s-yuwfa maylli inna sidi rbbi f-ils n-nnabi ġayd izrin : « zġ-miṣr a-zġ-d-ġriġ i-iwi . »
(src)="b.MAT.2.16.1"> Chë maguënga tmojtsaningñema Herodes tojántats̈ëmbona ora , puerte tbojánetna , y tojanmandá lempe jtsëbáyama base boyabásetemënga uta uata bomnënga y cabá uta uata ndbomnënga , Belén y chë juachañe pueblënguents̈ënga .
(src)="b.MAT.2.16.2"> Uta uatama cha tojanjuabó , er uta uata yojtsemna chë maguënga chë estrella tmojáninÿama .
(trg)="b.MAT.2.16.1"> imma hirudus , lliġ issn is-t-ġḍrn imajusin , nkrn-d gis iriyn. yazn s-bitlaḥm inġ kullu iḥšmin ġ-tsgiw-an zġ-sin isggʷasn d-ma-ikkan ddawatsn , ašku issn zġ-imajusin managu ad-asn-iban itri .
(src)="b.MAT.2.17.1"> Nts̈amo chë Bëngbe Bëtsabe juabna oyebuambnayá Jeremías tojanoyebuambacá , cachcá tojanochnëngo :
(trg)="b.MAT.2.17.1"> ġakudan a-yuwfa ma-inna nnabi irmiyya ġayd izrin :
(src)="b.MAT.2.18.1"> Ramá ca uabaina pueblents̈e canÿe oyebuambnayana tmojanuena , ngménaca os̈achiyana y becá tsets̈anánaca oyebuambnayana .
(src)="b.MAT.2.18.2"> Raquel yojamna chabe básengbiama os̈achiyiñe , pero ndoñe yontsebos̈e chamuatebiajuama , chabe básenga ya obanënga causa ca — cha tojanábema .
(trg)="b.MAT.2.18.1"> « taġuyyit a-mi-n-nsfld ġ-tmdint n-rama , ar-ssġuyyun ar-tnuwwaḥn. ar-talla raḥil f-tarwa-ns , ur-tẓḍar a-tṣbr ašku ur-sul-llin . »
(src)="b.MAT.2.19.1"> José cabá Egiptoca yojtsomñe ora , Herodes tojanóbana .
(src)="b.MAT.2.19.2"> Chents̈ana , otjénayoca José canÿe Bëngbe Bëtsabe ángelbioye tbojáninÿe y cha mënts̈á tbojaniyana :
(trg)="b.MAT.2.19.1"> lliġ immut hirudus iban yal-lmalak n-sidi rbbi ġ-twargit i-yusf ġ-miṣr yini-as :
(src)="b.MAT.2.20.1"> “ Motsbaná , chë s̈es̈onatema y chabe mamá mesë́biats̈e y Israeloye cochtá .
(src)="b.MAT.2.20.2"> Chë s̈es̈onatema jóbama bos̈ënga ya obanënga montsemna ca . ”
(trg)="b.MAT.2.20.1"> « nkr tawit aḥšmi d-innas twrrim s-tmazirt n-ayt-rbbi. ašku ġwilli ranin ad-nġn aḥšmi , hatnin mmutn . »
(src)="b.MAT.2.21.1"> As José tojantsbaná y chë s̈es̈onatema y chabe mamá Israel luaroye tojtésanëbiats̈e .
(trg)="b.MAT.2.21.1"> inkr ilmma yawi aḥšmi d-innas s-tmazirt n-ayt-rbbi .
(src)="b.MAT.2.22.1"> Arquelao Judeoca yojanmánda chabe taitá Heródesbe cuentiñe , y José chca tojántats̈ëmbona orna , yojtsauatja choye jama .
(src)="b.MAT.2.22.2"> Pero otjénayoca Bëngbe Bëtsá Josébioye tbojanbuayená ; chíyeca Josena Galilea ca uabaina luaroye tojána .
(trg)="b.MAT.2.22.1"> walaynni lliġ isfld yusf is-iwrri arh̬ilaws iġli s-tgldit n-babas hirudus ġ-tsgiw n-yudaya , yiksaḍ ur-iẓḍar a-iddu s-ġin. iml-as rbbi ġ-twargit is-t-id-iqqan a-izri s-tsgiw n-jalil ,
(src)="b.MAT.2.23.1"> Choye tojánashjango ora , José tojána canÿe pueblo Nazaret ca uabáinoye chents̈e joyénanama .
(src)="b.MAT.2.23.2"> Chca tojanochnëngo cachcá chaotsemnama nts̈amo chë Bëngbe Bëtsabe juabna oyebuambnayënga tmojanayancá .
(src)="b.MAT.2.23.3"> Chënga tmojánayana : “ Nazaretocá ca Jesús mochantsábobaina ca . ”
(trg)="b.MAT.2.23.1"> iddu izdġ ġ-tmdint n-naṣira. ġmkad a-s-yuwfa maylli nnan lanbiya : « rad-as-ttinin i-lmasiḥ ‹ gu-naṣira › . »
(src)="b.MAT.3.1.1"> Chë tempo , Juan chë Ubayaná , ents̈anga ndoyena luaroye Judeoca tojánbocna , Bëngbe Bëtsabe soyëngama jábuayenama .
(trg)="b.MAT.3.1.1"> tiġurdin n-mayan a-d-iban yuḥanna amsddam ġ-lh̬la n-yudaya ar-itbrraḥ ar-ittini :
(src)="b.MAT.3.2.1"> Mënts̈á cha yojanëtsëtsnaye : “ Bëngbe Bëtsabe amë́ndayana ya echanjóshjango .
(src)="b.MAT.3.2.2"> Ngménaca s̈mochtenójuaboye ts̈ëngaftangbe bacna soyëngama y chca amana s̈mochtsajbaná y Bëngbe Bëtsabe benache s̈mochtishache ca . ”
(trg)="b.MAT.3.2.1"> « flat kullu ma-tskarm yʷh̬šn , ašku takmur-d-tgldit n-ignna . »
(src)="b.MAT.3.3.1"> Juan yojamna canÿa ndabiama chë Bëngbe Bëtsabe juabna oyebuambnayá Isaías mënts̈á tojánayana : Ents̈anga ndoyena luaroca canÿa enduáyebuache : “ Bëngbe Utabná echanjabo ca ; mo nda canÿe benache tojtseprontacá canÿe uámana ents̈á jashjanguama , ts̈ëngaftángnaca cachcá , Bëngbe Utabná jabama ainaniñe ts̈abe juabnë́ngaca s̈mochtseprontana ca ” — cha tojánayana .
(trg)="b.MAT.3.3.1"> ġwad a-f-inna nnabi išaɛya ġayd izrin yini : « ha-yan-wawal ar-itbrraḥ ġ-lh̬la ar-ittini ‹ jjujadat aġaras n-siditnnġ , tssnmm tiġarasin-ns . › »
(src)="b.MAT.3.4.1"> Juanbe ents̈ayá inauapormana camellbe stjënasheca y bobache yojanasnana .
(src)="b.MAT.3.4.2"> Cha inasaye chapulinatémënga y tjoca tjouangbe méloye .
(trg)="b.MAT.3.4.1"> ar-ilssa yuḥanna taḍut n-irɛaman ar-yaggs s-ubkkas n-ilm , ar-ištta tamurġi d-tammnt l-lh̬la .
(src)="b.MAT.3.5.1"> Jerusalenoca ents̈anga , nÿetsca Judea luarents̈a ents̈anga y chë Jordán ca uabaina béjaye béconana oyenënga imojánbocana Juan joyeunayama .
(trg)="b.MAT.3.5.1"> ffuġn-d dars mddn ggutnin zġ-tmdint n-urušalim ula tamazirt n-yudaya kullutt ula kullu tisgiw n-wasif n-urdun .
(src)="b.MAT.3.6.1"> Bëngbe Bëtsábioye chëngbe bacna soyëngama jaimpáda chents̈ana , Juan chë Jordán béjayiñe chënga yojanëbáyana .
(trg)="b.MAT.3.6.1"> ar-tqrran s-ddnub-nsn , ar-tn-issddam ġ-wasif n-urdun .
(src)="b.MAT.3.7.1"> Pero Juan tojáninÿe ba fariseunga y saduceunga cha chaubáyama tmojánama .
(src)="b.MAT.3.7.2"> Chënga imojamna chë judië́ngbeñe uánatsanënga Bëngbe Bëtsá ndoñe corente ntseyeunanama ; as chora tojanë́yana : “ ¡ Mëts̈cuaye ents̈anga !
(src)="b.MAT.3.7.3"> ¿ Nda tcmënjáuyana chë echanjóshjango uabouana castigüents̈ana s̈mochjotsbocá ca ?
(trg)="b.MAT.3.7.1"> aškin-d dars mddn ggutnin l-lmdhb n-ifarisin d-win iṣadduqin , irin ula ntni ad-ddmn ġ-waman f-ufus-ns. imma ntta lliġ-tn-iẓra , isawl srsn yini-asn : « wa-tarwa n-ifaġrn , mad-awn-innan izd ġmkad a-s-ra-tanfm i-lɛqubit lli-ra-ittut f-ddunit ?
(src)="b.MAT.3.8.1"> Bëngbe Bëtsábeñe ndegombre os̈buáchiyënga s̈mochtsemna , as chca chaotsinÿna chë bacna soyënga amana ts̈ëngaftanga ndegombre s̈mojtsajbanama .
(trg)="b.MAT.3.8.1"> skarat afulki baš a-iban is-tflm ma-yʷh̬šnn .
(src)="b.MAT.3.9.1"> Y ndoñe s̈mattsejuabnaye cach ts̈ëngaftangbiama jayanama : ‘ Abrahámbents̈ana ents̈anga fsëndmëna ca ’ .
(src)="b.MAT.3.9.2"> Er ats̈e s̈cuayana , Bëngbe Bëtsá quem ndëts̈béngacnaca Abrahámbents̈ana ents̈anga nanjábiama .
(trg)="b.MAT.3.9.1"> a-ur-ttinim i-ngratun ‹ nkkʷni nga tarwa n-ibrahim , › ašku rad-awn-iniġ , rbbi iẓḍar a-d-issnkr tarwa i-ibrahim ula zġ-iẓran-ad .
(src)="b.MAT.3.10.1"> Chë tats̈nía ya entsaprontana chë betiyeshënga tbëtëjëngocana jtseshatë́tsets̈ama .
(src)="b.MAT.3.10.2"> Ndaye betiye ndoñe tontseshajo , jtseshatëts̈ana y iñoye jtsatmets̈ana .
(src)="b.MAT.3.10.3"> Ts̈ëngaftangaftácnaca cachcá , ts̈abe soyënga ndoñe s̈montsamëse , Bëngbe Bëtsá cmochanjácastigaye .
(trg)="b.MAT.3.10.1"> hay-aglzim ittrs f-uggja n-usġar. kud tasġart nna-ur-yakkan lġllt imimn , ra-stt-ibbi iluḥ-tt-in ġ-lɛafit .
(src)="b.MAT.3.11.1"> “ Ndegombre , ats̈na béjayeca cbondubáyana Bëngbe Bëtsabe benache chas̈muatishachama .
(src)="b.MAT.3.11.2"> Pero chë ats̈be ústonoye echanjabá , ats̈biama más obenana bomná comna , y ats̈e merecido taitsatobuajoñe ni mo chabe shecochëtjonëshe jtsámbañama .
(src)="b.MAT.3.11.3"> Chë chabe benache aíñe chamojtishachëngbiama Bëngbe Bëtsá echanjama chë echanjabábeyeca , chë Uámana Espíritu chëngbe ainaniñe cháuamashënguama .
(src)="b.MAT.3.11.4"> Pero chë benache ndoñe chamontishachëngbiamna , Bëngbe Bëtsá echanjama chë echanjabábeyeca , corente castigánënga chamotsemnama , mo iñeshequëcá .
(trg)="b.MAT.3.11.1"> nkki ar-kʷn-ssddamġ ġ-waman baš a-tmlm is-tflm lh̬ʷšant-nnun , walaynni yugʷr-iyi ġwalli ra-d-yašk tigira-nu , ur-sthllaġ ad-asiġ turẓiyin-ns. ra-kʷn-issddm ntta s-rruḥ lqudus d-lɛafit .
(src)="b.MAT.3.12.1"> Canÿe ents̈á chabe mëts̈tá cucuats̈iñe jiyëbana , chabe trigo jtsóbobemana y chë ndoservena shácuanënga jtsejashtsëtsana .
(src)="b.MAT.3.12.2"> Chabe trigo chë grano uaquëcjnaye tsañe jtsabuájuana , y chë ndoservena shácuanëngna iñoye jtsatmets̈ana .
(src)="b.MAT.3.12.3"> Cachcá , chë ats̈be ústonoye echanjabana , chë ts̈abe ents̈anga echanjúbuaja , y chë bacna ents̈angna canÿe íñeshiñe echantsacastígaye , y chë iñe ndocna te queochátsfsana ca ” — cha tojanë́yana .
(trg)="b.MAT.3.12.1"> yasi tazzrt a-izuzzr , issmun-d irdn-ns ġ-uḥanu , ijdr alim s-lɛafit lli-ur-sar-ih̬sin . »
(src)="b.MAT.3.13.1"> As Jesús , Galileocana tojána Jordán béjayoye , Juan yojtsemnoye , cha chabuábayama .
(trg)="b.MAT.3.13.1"> ġ-uwssan-an a-ġ-d-yuška yasuɛ zġ-tmazirt n-jalil s-wasif n-urdun baš a-iddm f-ufus n-yuḥanna .
(src)="b.MAT.3.14.1"> Pero Juan ndoñe yontsebos̈e Jesús juabáyama , y mënts̈á tbojaniyana : — Ats̈e s̈ontsemna aca chas̈cuabaye , y ¿ más ats̈e aca cbochjuabaye ca ?
(trg)="b.MAT.3.14.1"> ur-iri yuḥanna a-t-issddm. yini-as : « ma-s-d-dari-tuškit a-k-ssddmġ ? nkkin a-iḥtajjan ad-ddmġ f-ufus-nnk . »
(src)="b.MAT.3.15.1"> Chora Jesús tbojanjuá : — Morna chca chaotsemna .
(src)="b.MAT.3.15.2"> Entsemna lempe nts̈amo Bëngbe Bëtsá tojamandacá jobedésana ca .
(src)="b.MAT.3.15.3"> As Juan yojouena Jesús juabáyama .
(trg)="b.MAT.3.15.1"> imma yasuɛ inna-yas : « a-yili ġilad ġmklli nniġ , ašku ġmkad a-s-ra-nssafu kullu ma-irḍan rbbi . » ġakudan iqbl yuḥanna awal-ns
(src)="b.MAT.3.16.1"> Jesús ya uabainá yojtsemna ora , chë buyeshoicana tojtanshë́bëbocna .
(src)="b.MAT.3.16.2"> Chorna Jesús tsbanánoye yojontjes̈iye y tojáninÿe chë celoca atëfjniñe y chë Uámana Espíritu mo canÿe palomatemcá chábioye yojtsastjajuana .
(trg)="b.MAT.3.16.1"> issddm-t ġ-wasif. ġir inkr-d yasuɛ zġ-waman s-rẓmn ignwan , iẓr rruḥ n-rbbi igguz-d zund yan-utbir ittrs-d fllas .
(src)="b.MAT.3.17.1"> Chora celocana Bëngbe Bëtsá mënts̈á tojánayana : “ Mua ats̈be bonshana uaquiñá endmëna .
(src)="b.MAT.3.17.2"> Chabiama corente sëntsoyejuá ca . ”
(trg)="b.MAT.3.17.1"> isawl-d yan-wawal zġ-ignwan yini : « ġwad iga iwi iɛzzan. frḥġ srs bahra . »
(src)="b.MAT.4.1.1"> Chents̈ana chë Uámana Espíritu ents̈anga ndoyena luaroye Jesús tbojanánatse , as Satanás chauábama cha jisháchichiyama .
(trg)="b.MAT.4.1.1"> iddu yasuɛ ġakudan , yawi-t rruḥ lqudus s-lh̬la a-t-itarm iblis .
(src)="b.MAT.4.2.1"> Chents̈e canta bnë́tsana te y canta bnë́tsana ibeta ntjascá tbojanjétana ; chíyeca chora tbojaneshë́ntsena .
(trg)="b.MAT.4.2.1"> kkuẓ id-mraw n-wass a-yaẓum ġ-iyḍ ula azal , aylliġ iwrri yaġ-t laẓ bahra .
(src)="b.MAT.4.3.1"> As Satanás tbojanobobeconá y tbojaniyana : — Aca ndegombre Bëngbe Bëtsabe Uaquiñá tcomnëse , momandá quem ndëts̈benga tandës̈e chaobiama ca .
(trg)="b.MAT.4.3.1"> yašk-id srs ilmma iblis , yini-as : « iġ-tgit yus n-rbbi , ini i-iẓran-ad ad-wrrin gn aġrum . »
(src)="b.MAT.4.4.1"> Pero Jesús tbojanjuá : — Bëngbe Bëtsabe uabemana palabrënguiñe mënts̈á endayana : “ Ents̈á nÿe tandë́s̈eca ndoñe vida ntsebomnana , sinó ents̈á endobena jtsiyenana lempe nts̈amo Bëngbe Bëtsá tojayancá tbojtseyeunanëse ca . ”
(trg)="b.MAT.4.4.1"> irar-as yasuɛ : « han ityara ġ-warra n-rbbi ‹ urd aġrum ka-s-a-itddr bnadm , walaynni s-kraygatt awal nna-d-yuškan zġ-dar rbbi . › »
(src)="b.MAT.4.5.1"> Chents̈ana Satanás , Jerusalén , chë uámana bëts pueblo ca uabáinoye Jesús tbojanánatse , y chë Bëngbe Bëtsabe bëts yebnents̈e chë más tsbanánoca tbojanatsá .
(trg)="b.MAT.4.5.1"> yawi-t ilmma iblis s-tmdint n-urušalim , issbidd-t f-iggi n-ukfaf n-tgmmi n-rbbi
(src)="b.MAT.4.6.1"> Chents̈e Satanás mënts̈á tbojaniyana : — Aca ndegombre Bëngbe Bëtsabe Uaquiñá tcomnëse , muents̈ana fshantsoye montsënja , er Bëngbe Bëtsabe uabemana palabrënguiñe endayana : Bëngbe Bëtsá chabe angelënga echanjichamuá , chacmotsinÿenama .
(src)="b.MAT.4.6.2"> Chënga buacuats̈ë́ngaca cmochanjishache , shecuats̈e ndëts̈beñe ndocá chacondomama ca — cha tbojaniyana .
(trg)="b.MAT.4.6.1"> yini-as : « iġ-tgit yus n-rbbi luḥ-n ih̬f-nnk s-iyzdar , ašku ityara ‹ ra-d-yazn lmalayka-ns a-k-gabln. ra-k-asin f-ifassn-nsn baš a-ur-ilkm-uḍar-nnk kra n-uẓru . › »
(src)="b.MAT.4.7.1"> Chora Jesús tbojanjuá : — Cach Bëngbe Bëtsabe uabemana palabrënguiñe mënts̈á endayana : “ Ndoñe matsbos̈ana acbe Bëtsá chë Utabná bacna soyëngama jacochënguama ca . ”
(trg)="b.MAT.4.7.1"> irar-as yasuɛ : « han ityara ‹ a-ur-tarmt rbbi sidik . › »
(src)="b.MAT.4.8.1"> Cabana , Satanás tbojanánatse canÿe bëts tjoye y betsco nÿetsca quem luarents̈a amëndayëngbenache y chents̈a nÿetsca uámana soyënga Jesúsbioye tbojaninÿinÿé .
(trg)="b.MAT.4.8.1"> yawi-t ilmma iblis issġli-t s-yan-udrar yattuyn , iml-as kullu tiglday n-ddunit ula lmjd-nsnt ,
(src)="b.MAT.4.9.1"> As Satanás tbojaniyana : — Aca chacojoshëntsaments̈é y chas̈cojadorase , lempe chë soyënga cbochjats̈taye ca .
(trg)="b.MAT.4.9.1"> yini-as : « rad-ak-fkġ kullu mayad iġ-tḍrt f-ifaddn-nnk tsjdt-iyi . »
(src)="b.MAT.4.10.1"> Y Jesús tbojanjuá : — ¡ Satanás , áts̈bents̈ana mojuaná !
(src)="b.MAT.4.10.2"> Bëngbe Bëtsabe uabemana palabrënguiñe mënts̈á endayana : “ Bëngbe Bëtsá cochtsadorana y nÿe cha cochtseservena ca . ”
(trg)="b.MAT.4.10.1"> irar-as yasuɛ : « itti-n zġ-gigi a-šiṭan , ašku ityara ‹ rbbi sidik a-mi-ttsjadt , d-nttan waḥdut a-ttɛbadt . › »
(src)="b.MAT.4.11.1"> As Satanás cachcá tbojanonÿá .
(src)="b.MAT.4.11.2"> Cachora Bëngbe Bëtsábiocana angelotémënga tmojánabo Jesús jtseservénama .
(trg)="b.MAT.4.11.1"> ifl-t iblis ġakudan , aškin-d dars lmalayka ar-ti-tɛawann .
(src)="b.MAT.4.12.1"> Juan chë Ubayaná cárceloye tmojanëtámiama Jesús tojanuena ora , Galilea luaroye cha tojtaná .
(trg)="b.MAT.4.12.1"> lliġ isfld yasuɛ is-ityamaẓ yuḥanna amsddam ġ-lḥbs , iwrri s-tmazirt n-jalil .
(src)="b.MAT.4.13.1"> Pero ndoñe tonjanoquedá Nazaret pueblents̈e , sinó Capernaumoca , uafjajónaye tsachañe ; choye tojána joyénanama , chë uámana bëts taitata Zabulón y Neftalibe luariñe .
(trg)="b.MAT.4.13.1"> lliġ-n-ilkm ur-iqama ġ-naṣira walaynni izri izdġ ġ-tmdint n-kafrnaḥum , tlla ġ-tama n-umda ġ-tsga n-zabulun ula naftali .
(src)="b.MAT.4.14.1"> Chca tojanochnëngo , cachcá chaotsemnama nts̈amo chë Bëngbe Bëtsabe juabna oyebuambnayá Isaías tojanayancá .
(src)="b.MAT.4.14.2"> Isaías tojánayana :
(trg)="b.MAT.4.14.1"> ġmkan a-s-yuwfa-wawal n-nnabi išaɛya inna :
(src)="b.MAT.4.15.1"> Zabulón y Neftalibe luare , Jordán béjaye chenguánoica , uafjajónaye tsachañe ; Galilea luariñe , ndoñe judío ents̈anga oyenents̈e .
(trg)="b.MAT.4.15.1"> « way-akal n-zabulun d-wakal n-naftali lli-iwalan amda ġ-tsga yaḍni n-urdun. wa-tamazirt n-jalil tazdġt n-ibrraniyn .
(src)="b.MAT.4.16.1"> Chë mo ibetiñe cuaftsiyencá imojoyena ents̈anga , Bëngbe Bëtsabe soyënga nduabuatma causa , tmojinÿe canÿa ents̈angbe juabnënga binÿnayá .
(src)="b.MAT.4.16.2"> Chë chëngbe juabnënga binÿnayá entsebuashinÿinÿana chë Bëngbe Bëtsábioye nduabuatmëngbiama , y chë causa chabiama imomna mo obanëngcá , ndoñe binÿniñe jtsiyenëse ca — cha tojanábema .
(trg)="b.MAT.4.16.1"> han ġwin gawrnin ġ-tillas a-iẓran tifawt iggutn. ġwin zdġnin ġ-tmazirt n-umalu l-lmut , ntni a-f-tsfaw tifawt . »
(src)="b.MAT.4.17.1"> Cach orscana Jesús tojanonts̈é ents̈anga jábuayenama : “ Bëngbe Bëtsabe amë́ndayana ya echanjóshjango .
(src)="b.MAT.4.17.2"> Ngménaca s̈mochtenójuaboye ts̈ëngaftangbe bacna soyëngama y chca amana s̈mochtsajbaná ca . ”
(trg)="b.MAT.4.17.1"> ġakudan a-igra yasuɛ ar-itbrraḥ ar-ittini : « flat kullu ma-tskarm yʷh̬šn , ašku takmur-d-tgldit n-ignna . »
(src)="b.MAT.4.18.1"> Canÿe te , Jesús chë Galilea uafjajónaye tsachajana yojtsaye y ndeolpe uta boyabásata tojanÿe : canÿa yojamna Simón , chë Pedro cánaca uabainá , y chabe uabentsá Andrés .
(src)="b.MAT.4.18.2"> Chatna atarraiëshangá ibnetsashbuétsets̈añe , er beonga ashebuánayata ibnamna .
(trg)="b.MAT.4.18.1"> iftu yasuɛ ġ-tama n-umda n-jalil , iẓr sin aytmatn , simɛan lli-mi-ttinin bṭrus d-gʷmas andraws. ingʷmarn n-islman ad-gan , grn-in ššbkt ġ-umda .
(src)="b.MAT.4.19.1"> Jesús tojanë́yana : “ Ats̈eftaca mabata ; ats̈e cbochanjábiama Bëngbe Bëtsabiama ents̈anga anguayata , y morscana nÿe beonga ashebuánayata ya ndoñe ques̈ochátsmëna ca . ”
(trg)="b.MAT.4.19.1"> isawl srsn yasuɛ yini-asn : « aškad-d munat didi , rarġ-kʷn a-tgm ingʷmarn n-mddn . »
(src)="b.MAT.4.20.1"> Cachora chatbe atarraiëshangá cachcá tbojésanaboshjuana y Jesús tmojanasto .
(trg)="b.MAT.4.20.1"> ġakudan fln ššbayk-nsn , munn dids .
(src)="b.MAT.4.21.1"> Y más chcoye , Jesús inÿe uta cats̈átata tojánanÿe : Santiago y Juan , chë Zebedeobe uaquiñata .
(src)="b.MAT.4.21.2"> Chata ibojtsomñe canÿe barquë́shañe , chatbe taitáftaca , chëngbe atarraiëshangá atapórmayiñe .
(src)="b.MAT.4.21.3"> Jesús tojánachembo ,
(trg)="b.MAT.4.21.1"> izayd iftu yan imikk s-n-iẓra sin aytmatn yaḍni , yaɛqub yus n-zabdi d-gʷmas yuḥanna. llan ġ-tanawt ntni d-babatsn zabdi ar-tɛdaln ššbayk. iġr-asn yasuɛ ,
(src)="b.MAT.4.22.1"> y cachora chë barquë́sha tbojésanaboshjona , chë taitá cachents̈e imojéseboshjona y Jesús tmojanasto .
(trg)="b.MAT.4.22.1"> fln-in tanawt ula babatsn ġakudan , munn dids .
(src)="b.MAT.4.23.1"> Jesús nÿets Galilea luarëjana yojánana , chents̈e judiëngbe enefjuana yebnënguenache abuátambaye .
(src)="b.MAT.4.23.2"> Chë ts̈abe noticiënga Bëngbe Bëtsabe amë́ndayama ents̈anga yojanabuayiyná y nÿetsca s̈ocanëngama y tsets̈anëngama yojánashnaye .
(trg)="b.MAT.4.23.1"> izayd yasuɛ ar-itkka tamazirt n-jalil kullutt , ar-isslmad ġ-tgʷmma n-tẓallit , ar-itbrraḥ s-lh̬bar ifulkin n-tgldit n-ignna , ar-ijjujji mddn zġ-kraygatt tamaḍunt ula kraygatt aṭṭan nna-gisn-illan .
(src)="b.MAT.4.24.1"> Nÿets Siria luarëjana ents̈anga cha imojtsebáyana .
(src)="b.MAT.4.24.2"> As ents̈anga nÿetsca s̈ocana bomnënga Jesúsbioye imojtsënachaye : s̈oquënga y tsets̈anana bomnënga , bacna bayëjbe juabna uambayënga , ataque osháchichanënga y jama ndobenënga .
(src)="b.MAT.4.24.3"> Jesús nÿetscanga yojánashnaye .
(trg)="b.MAT.4.24.1"> sfldn fllas kullu mddn ġ-tmazirt n-suriyya , awin-as-d kullu ma-ihršn s-mknna tga-tmaḍunt ula aṭṭan , gn-iyt ikušamn nġd imjnan nġd ġwilli issṭar-uslay , ijjujji-tn kullutn .
(src)="b.MAT.4.25.1"> Mallajta ents̈anga Galileocana , Decápolis luarocana , Jerusalenocana , Judeocana y chë Jordán béjaye chenguanoicana Jesús imojústona .
(trg)="b.MAT.4.25.1"> ḍfurn-t mddn ggutnin , uškan-d zġ-tsgiw n-jalil d-tmazirt n-mrawt-tmdinin d-urušalim d-tmazirt n-yudaya ula zġ-tsga yaḍni n-wasif n-urdun .
(src)="b.MAT.5.1.1"> Jesús chë mallajta ents̈anga tojánanÿe ora , batsjoye tojántsjua y tojanótbema .
(src)="b.MAT.5.1.2"> Chabe ústonënga tmojanobobeconá y
(trg)="b.MAT.5.1.1"> lliġ iẓra yasuɛ mddn ggutnin uškan-d s-dars , iġli s-yan-uwrir iskiws , munn-d fllas imḥḍarn-ns .
(src)="b.MAT.5.2.1"> Jesús tojanonts̈é mënts̈á jabuátambana :
(trg)="b.MAT.5.2.1"> ibdu ar-tn-isslmad yini :
(src)="b.MAT.5.3.1"> “ Puerte oyejuayënga mochántsemna chë Bëngbe Bëtsabe soyënga ts̈a imuajaboto ca juabnayënga .
(src)="b.MAT.5.3.2"> Chca ents̈anga mochántsemna chë Bëngbe Bëtsabe amë́ndayoca mochtsiyenënga .
(trg)="b.MAT.5.3.1"> « imbarkin ad-gan ġwilli ssḥssanin is-ur-gin yat , ašku ntni a-mi-tlla-tgldit n-ignna .
(src)="b.MAT.5.4.1"> “ Puerte oyejuayënga mochántsemna chë mondbétsos̈achiyënga ; chënga Bëngbe Bëtsá entsëjabuáchana ngménaca ndoñe chamondë́tsemnama .
(trg)="b.MAT.5.4.1"> imbarkin ad-gan ġwilli allanin , ašku ntni a-mi-ra-isfiḍ rbbi imṭṭawn-nsn .
(src)="b.MAT.5.5.1"> “ Puerte oyejuayënga mochántsemna chë uámanënga ndoñe mondbétsenobiamnayënga , er chënga mo chëngbe otocana soycá quem luare mochanjóyëngacñe .
(trg)="b.MAT.5.5.1"> imbarkin ad-gan ġwilli tṣbarnin , ašku ntni a-ra-išškšm rbbi s-kullu timih̬ar-ns .
(src)="b.MAT.5.6.1"> “ Puerte oyejuayënga mochántsemna chë nÿetsca soyënguiñe ts̈abá jamama bos̈ënga .
(src)="b.MAT.5.6.2"> Chëngbe bos̈ana entsemna mo chë oshëntsiyá y uajuendayabe bos̈ancá .
(src)="b.MAT.5.6.3"> Chë nÿetsca soyënguiñe ts̈abá jamama bos̈ënga mochanjobenaye jëftsinÿana lempe nts̈amo tmojtsebos̈cá .
(trg)="b.MAT.5.6.1"> imbarkin ad-gan ġwilli yaġ laẓ ula irifi i-ma-irḍan rbbi , ašku ntni a-ra-išbɛ .
(src)="b.MAT.5.7.1"> “ Puerte oyejuayënga mochántsemna chë ínÿengbiama ongmiayënga , er Bëngbe Bëtsá chëngbiama bochanjóngmia .
(trg)="b.MAT.5.7.1"> imbarkin ad-gan ġwilli tḥnnunin ġ-wiyyaḍ , ašku ntni a-f-ra-d-iḥnnu rbbi .
(src)="b.MAT.5.8.1"> “ Puerte oyejuayënga mochántsemna chë nÿe ts̈abe juabnënga ainaniñe bomnënga ; chënga Bëngbe Bëtsá mochanjinÿe .
(trg)="b.MAT.5.8.1"> imbarkin ad-gan ġwilli dar ul iġusn , ašku ntni a-ra-iẓr rbbi .
(src)="b.MAT.5.9.1"> “ Puerte oyejuayënga mochántsemna chë nÿetscanga natjë́mbana chamotsiyenama amënga , er chënga Bëngbe Bëtsabe básenga ca mochantsabaina .
(trg)="b.MAT.5.9.1"> imbarkin ad-gan ġwilli skarnin sslamt , ašku ntni a-ra-ig rbbi d-tarwa-ns .
(src)="b.MAT.5.10.1"> “ Puerte oyejuayënga mochántsemna chë ínÿenga tmojama chamotsesufrínënga , nts̈amo Bëngbe Bëtsá yobos̈cá bétsamama ; chca ents̈anga mochántsemna chë Bëngbe Bëtsabe amë́ndayoca mochtsiyenënga .
(trg)="b.MAT.5.10.1"> imbarkin ad-gan ġwilli trfufunnin f-ssibt n-ma-irḍan rbbi , ašku ntni a-mi-tlla-tgldit n-ignna .
(src)="b.MAT.5.11.1"> “ Puerte oyejuayënga ts̈ëngaftanga s̈mochtsemna , ents̈anga chacmojoyánguango y chacmojtsë́camena ora y nÿetscna soyë́ngaca chacmojtsëbuayatsenaye ora , ats̈be ústonënga bétsemnama .
(trg)="b.MAT.5.11.1"> imbarkin a-tgam iġ-kʷn-rgmn mddn ssrfufnn-kʷn inin fllawn kullu ma-yʷh̬šnn s-tkrkas f-ssibt n-ma-tgam winu .
(src)="b.MAT.5.12.1"> Móyejuanga , puerte móyejuanga , ts̈ëngaftanga celoca becá s̈mochanjóyëngacñe .
(src)="b.MAT.5.12.2"> Er nts̈amo ents̈anga ts̈ëngaftanga cmë́camena , cachcá chë Bëngbe Bëtsabe juabna oyebuambnayë́ngbioye , chë ts̈ëngaftangbe natsana monjaniyenë́ngbioye ents̈anga monjanë́camena ca ” — Jesús tojánayana .
(trg)="b.MAT.5.12.1"> thnnayat tfrḥm bahra , ašku tggut lbaraka lli-rad-awn-yili ġ-ignna. han ġmkan ad-ssrfufnn ula lanbiya lli-kʷn-d-zwarnin .
(src)="b.MAT.5.13.1"> “ Ts̈ëngaftanga , quem luarents̈a ents̈anga jtsëjabuáchanëse s̈mojtsiyena , Bëngbe Bëtsabe soyënga chamotsetats̈ëmbuama , as chëngbiama s̈mochántsemna mo chë mënts̈ena ndoñe chaondóndbemama tcojatboto tamocá .
(src)="b.MAT.5.13.2"> Pero chë tamó fténana tojtsóbemëse , ndoñe ntsopodénana tempcá sanana cachiñe jtëtsmënana .
(src)="b.MAT.5.13.3"> Chca , ya tondayama ntsoservénana ; chíyeca chë tamó tsáshenoye jtsëts̈enana y ents̈anga jtsebotájayana .
(trg)="b.MAT.5.13.1"> « kunni tgam tisnt n-ddunit. walaynni iġ-tlmus tisnt ma-s-ra-stti-tssmarġm ? ur-sul-tgi i-yat. ra-stt-in-luḥn mddn ġ-brra akʷln fllas .
(src)="b.MAT.5.14.1"> “ Ts̈ëngaftanga , nts̈amo ts̈abá yomncá s̈mojtsiyenëse , as quem luarents̈a ents̈angbiama s̈mochántsemna mo chë ibetiñe tojtsebínÿna soycá .
(src)="b.MAT.5.14.2"> Canÿe bëts pueblo batsjo juatsbuañe tomnëse , ndoñe ntsopodénana iytëmencá jtsemnama .
(trg)="b.MAT.5.14.1"> kunni tgam tifawt n-ddunit. tamdint nna-illan f-iggi n-uwrir ur-tẓḍar a-tntl .
(src)="b.MAT.5.15.1"> Canÿe uajuinÿanë́sha tcojuajuínÿena ora , ndoñe cajonëshe tajsoye jtsabuájuama , sinó tsbanánoca juajájuama , chca , nÿetsca ents̈anga chë yebnents̈e tmojtsemnëngbiama chaotsebínÿnama .
(trg)="b.MAT.5.15.1"> ur-a-ssrġan mddn lqndil a-t-in-srsn ġ-ddu lɛbrt , walaynni f-iggi n-mani yattuyn a-f-a-t-in-srasn baš ad-isfiwn kullu ayt-tgmmi .
(src)="b.MAT.5.16.1"> Cachcá ts̈ëngaftanga , ents̈angbe delante mo binÿnayëngcá s̈mochtsemna , as chënga ts̈ëngaftanga ts̈abe soyënga s̈muamama chamuinÿama , y chca , chënga chamuinÿanÿé chë Taitá , Bëngbe Bëtsá celoca endmëná , corente uamaná y obená bétsemnama ca ” — Jesús tojánayana .
(trg)="b.MAT.5.16.1"> ġmkad a-s-d-iqqan tifawt-nnun a-tisfiw ġ-lgddam n-mddn , baš ad-ẓrn afulki lli-tskarm alġn babatun lli-illan ġ-ignna .
(src)="b.MAT.5.17.1"> “ Ndoñe s̈mattsejuabnaye , nts̈amo Moisesbe leyiñe iuayancá y chë Bëngbe Bëtsabe juabna oyebuambnayënga tmojanayancá jabétsepochocama ats̈e tijabo ca .
(src)="b.MAT.5.17.2"> Ats̈e ndoñe chiyátabo chë soyënga jabétsepochocama , sinó jabábuayenama ndayá chë soyënga ndegombre bétsayanama .
(trg)="b.MAT.5.17.1"> « ad-ur-tġalm is-d-uškiġ ad-ssittiġ ššrɛ n-musa ula arratn l-lanbiya. ur-d-uškiġ a-tn-ssittiġ. uškiġ-d a-tn-kmmlġ .
(src)="b.MAT.5.18.1"> Ndegombre s̈cuayana : Celoca y quem luare chaojëftsemnëntscuana , ndocná queochatobenaye ni canÿe punto , ni canÿe letra chë leyënguents̈ana jtsejuánana , lempe nts̈amo jochnënguama yomncá chaojtsemnëntscuana .
(trg)="b.MAT.5.18.1"> lḥqq a-rad-awn-iniġ , kullu mad-qaman ignwan d-wakal ur-ra-yitti kra l-lḥrf nġd kra n-tnqiṭṭ zġ-ššrɛ ard yafu kullu ma-gis-illan .
(src)="b.MAT.5.19.1"> Chíyeca , nda nÿe mo canÿe mando chë leyënguiñe ndoñe tonjoyeuná cha , masque nÿe base soye chë mando tojtsemna , y chë ínÿenga cachcá tojtsabuatambá , cha Bëngbe Bëtsabe amë́ndayoca chë más nduamaná echántsemna .
(src)="b.MAT.5.19.2"> Pero ndëmuanÿenga tmojtsama nts̈amo Bëngbe Bëtsá tojamëndacá y chë ínÿenga cachcá chamotsamama tmojtsabuátambase , chënga Bëngbe Bëtsabe amë́ndayoca uámanënga mochántsemna .
(trg)="b.MAT.5.19.1"> wanna issunfn kra l-luṣit imẓẓin zġ-luṣiyat-ad n-ššrɛ isslmd i-mddn ad-as-anfn , ra-ig nttan wad kullu imẓẓin ġ-tgldit n-ignna. imma wanna iskarn s-luṣiyat-ad isslmd mddn ad-srsnt-skarn , ra-ig nttan wad imqqurn ġ-tgldit n-ignna .
(src)="b.MAT.5.20.1"> Chë soyëngamna mënts̈á s̈cuayana : Ts̈ëngaftanga chë ley abuátambayënga y fariseúngbioye ndoñe s̈montsayënjanase , jtsamama nts̈amo Bëngbe Bëtsá tcmojamëndacá , ndocna te Bëngbe Bëtsabe amë́ndayoye ques̈mochátamashjna .
(trg)="b.MAT.5.20.1"> rad-awn-iniġ , iġ-ur-trḍim rbbi uggʷar n-imslmdn n-ššrɛ d-ifarisin ur-akkʷ-ra-tiẓḍarm a-tkšmm s-tgldit n-ignna .
(src)="b.MAT.5.21.1"> “ Ts̈ëngaftanga s̈mojouena nts̈amo Bëngbe Bëtsá ts̈ëngaftangbe bëts taitanga tojanamëndacá : ‘ Ndoñe catjóba ca .
(src)="b.MAT.5.21.2"> Chca ochjajnayá bontsemna jobuambayana chë ents̈angbiama ts̈abá o ndoñe ts̈abá tmonjamama endbayanabe delante , ndáyeca chca ca . ’
(trg)="b.MAT.5.21.1"> « tsfldm is-inna musa i-willi zrinin ‹ a-ur-tnġt. wanna inġan , ra-fllas-ittut lḥukm . ›
(src)="b.MAT.5.22.1"> Pero ats̈e s̈cuayana , nda cachabe cats̈átaftaca tbojetna , chánaca bontsemna jobuambayana chë ents̈angbiama ts̈abá o ndoñe ts̈abá tmonjamama endbayanabe delante , ndáyeca chca ca .
(src)="b.MAT.5.22.2"> Nda cachabe cats̈átbioye puerte tbojtsáboyënja , cha bontsemna chë Sanedrín ca uabaina mándayëngbe delante jobuambayana ndáyeca chca ca ; y nda cachabe cats̈atbiama opjema ca tojayana , nts̈amo cha bétsamama , cha bontsemna chë infiernoca íñeshoye jama .
(trg)="b.MAT.5.22.1"> imma nkki rad-awn-iniġ , kullu wanna ikurhan gʷmas , illa fllas lḥukm. d-wanna irgmn gʷmas iqqan-t-id a-izri zġ-lmḥkama , d-wanna-yas-innan ‹ kiyi wašš a-tgit › isthlla lɛafit n-jhnnama .
(src)="b.MAT.5.23.1"> “ Chíyeca , nderado ndayá Bëngbe Bëtsabe bëts yebnoye tcojuamba Bëngbe Bëtsá jëtschuayama y chora tcojenojuabó acbe cats̈ata ácaftaca etonaná yojtsemna ca ,
(trg)="b.MAT.5.23.1"> iġ-tiwit kra n-twafka s-tgmmi n-rbbi tswangmd-d is-tskrt kra yʷh̬šnn ġ-gʷmak ,