# cjp/Cabecar-NT.xml.gz
# kbh/Camsa-NT.xml.gz
(src)="b.MAT.1.1.1"> Jesucristo David yäbei , Abraham yäbei , je wätsikiwa̱k wa kie äyëí yöle rä jikäi :
(trg)="b.MAT.1.1.1"> Quemënga imnamna Jesucristbe bëts taitanga : Jesucristna Rey David y Abrahámbents̈ana ents̈á inamna .
(src)="b.MAT.1.2.1"> Abraham te Isaac wätsikiwa̱ , Isaac te Jacob wätsikiwa̱ , Jacob te Judá irä iel wa irä wätsikiwa̱ .
(trg)="b.MAT.1.2.1"> Abraham yojamna Isaacbe taitá ; Isaacna Jacobëbe taitá y Jacob , Judá y chabe cats̈átangbe taitá .
(trg)="b.MAT.1.2.2"> Judá , Fares y Zarabe taitá ; y chatbe mamá Tamar yojamna ; Fares Esrombe taitá y mua Arambe taitá .
(trg)="b.MAT.1.2.3"> Aram Aminadabëbe taitá ; Aminadab Naasonbe taitá y Naasón Salmonbe taitá .
(trg)="b.MAT.1.2.4"> Salmón Boozbe taitá y muabe mamá Rahab yojamna ; Booz Obedbe taitá y muabe mamá Rut yojamna ; y Obedna Isaíbe taitá .
(trg)="b.MAT.1.2.5"> Isaí Rey Davidbe taitá ; David Salomonbe taitá y muabe mamá yojamna chë Uríasbe shema inamná .
(src)="b.MAT.1.7.1"> Salomón te Roboam wätsikiwa̱ , Roboam te Abías wätsikiwa̱ , Abías te Asa wätsikiwa̱ .
(trg)="b.MAT.1.7.1"> Salomón Roboambe taitá ; Roboam Abíasbe taitá y Abíasna Asabe taitá ; Asa Josafatbe taitá ; Josafat Jorambe taitá y Joramna Uzíasbe taitá .
(trg)="b.MAT.1.7.2"> Uzías Jotambe taitá , Jotam Acazbe taitá y Acazna Ezequíasbe taitá .
(trg)="b.MAT.1.7.3"> Ezequías Manasesbe taitá ; Manasés Amonbe taitá y Amón Josíasbe taitá .
(trg)="b.MAT.1.7.4"> Josíasna Jeconías y chabe cats̈átangbe taitá yojamna .
(trg)="b.MAT.1.7.5"> Chë Babilonioca ents̈anga chë israelitënga tmojánishëche y choca imojanëtámena ora , Josías chë básenga yojánabamna .
(src)="b.MAT.1.12.1"> Ijalemi Babilonia ska ukä ska Jeconías te Salatiel wätsikiwa̱ .
(src)="b.MAT.1.12.2"> Salatiel te Zorobabel wätsikiwa̱ .
(trg)="b.MAT.1.12.1"> Ya Babilonioca ndutámenënga ora ; Jeconías Salatielbe taitá ; Salatiel Zorobabelbe taitá .
(trg)="b.MAT.1.12.2"> Zorobabel Abiudbe taitá ; Abiud Eliaquimbe taitá y Eliaquimna Azorbe taitá .
(trg)="b.MAT.1.12.3"> Azor Sadocbe taitá ; Sadoc Aquimbe taitá y Aquimna Eliudbe taitá .
(trg)="b.MAT.1.12.4"> Eliud Eleazarbe taitá ; Eleazar Matanbe taitá y Matán Jacobëbe taitá .
(trg)="b.MAT.1.12.5"> Jacob Josebe taitá yojamna y Josena Mariybe boyá .
(trg)="b.MAT.1.12.6"> María Jesusbe mamá , Jesús chë Bëngbe Bëtsabe Uámana Uabuayaná , chë Cristo ca uabainá .
(src)="b.MAT.1.17.1"> Jekäi Abraham ska bite däka̱ David ska ibatala wätsikinaté deka̱ catorce .
(src)="b.MAT.1.17.2"> David ska bite däka̱ ijalemi Babilonia ska ke̱i kje ibatala wätsikinaté deka̱ catorce .
(src)="b.MAT.1.17.3"> Ijalemi Babilonia ska bite däka̱ Säbäkäkksa̱ ska kje , ibatala wätsikinaté deka̱ catorce .
(trg)="b.MAT.1.17.1"> Chcasna , Abrahámbents̈ana Davidbentscoñe bnë́tsana canta bëts pamíllanga imojëftsemna .
(trg)="b.MAT.1.17.2"> Davídbents̈ana y chë israelitënga Babilonioca imojanëtamenëntscuana inÿe bnë́tsana canta bëts pamíllanga ; y inÿe bnë́tsana canta bëts pamíllanga chë Israeloca ents̈anga imojanëtamenents̈ana , chë Cristo tojanonÿnántscoñe .
(src)="b.MAT.1.18.1"> Jesucristo ko̱le rä jikäi : Ia̱mi María rä kablele e̱ná José ra je̱k jula kukäkwa̱ .
(src)="b.MAT.1.18.2"> Ata ka ijewa däwa̱ba ñaja̱mi ra , ibitewa̱ yaba ki̱ Wikblu Sikina oloi ja̱mi .
(trg)="b.MAT.1.18.1"> Jesucristo jónÿnanamna mënts̈á tojanopasá : María tbojans̈buachená Joséftaca jobouamayama , pero cabá ndoñe cánÿiñe ibontsiyena ora , tojanopasá Mariyna ngomamaná yojoquéda chë Uámana Espíritbe obenánaca .
(src)="b.MAT.1.19.1"> Ije se̱naklä José se̱r dä wämo , je ka ssëne iäinewa̱kwa̱ biköle wäna , je ki̱ka ije te ijaklewa̱ ka ju̱ñelewa̱ kuna .
(trg)="b.MAT.1.19.1"> José , Mariybe boyá , canÿe nÿetsca soyënguiñe ts̈abá jamama bos̈á inamna .
(trg)="b.MAT.1.19.2"> Cha ndoñe yontsebos̈e ents̈angbe delante cha mal jaquédana ; chíyecna tojanjuabó nÿe iytëcana Maríybents̈ana jtsojuánañana .
(src)="b.MAT.1.20.1"> Ije te ibiketse kate ji̱abä ra , Säkekewa ángel í ekla je̱k kjasha iia̱ kausu̱e naka , te isha iia̱ : “ José , David yäbei , ke ba suana María kukäkwa̱ ma se̱naklä ye , ije bitewa̱ yaba ki̱ rä Wikblu Sikina oloi ja̱mi ki̱ka .
(trg)="b.MAT.1.20.1"> Y chca yojtsejuabnantscuana , mo otjenayoquëcá canÿe Bëngbe Bëtsabe ángel tbojáninÿe y chana Josébioye tbojaniyana : “ José , Davídbents̈ana ents̈á , ndoñe matenócochinÿenana Maríaftaca jobouamayama , er chë bochántsebomna s̈es̈ona chë Uámana Espíritbe obenánaca cha bochántsebomna .
(src)="b.MAT.1.21.1"> Ije te yaba su̱emi jäiyi , je kiemi ba te rä Jesús ni .
(src)="b.MAT.1.21.2"> Ka irä jiye kuna ta , ite ije cha wa tsa̱tkemiksa̱ inui yika . ”
(trg)="b.MAT.1.21.1"> María canÿe s̈es̈ona bochántsebomna y cha Jesús ca cochjuabaye .
(trg)="b.MAT.1.21.2"> Chca echantsabaina er cha chabe ents̈anga chëngbe bacna soyënguents̈ana echanjátsebacaye ca ” — chë ángel tbojaniyana .
(src)="b.MAT.1.22.1"> Je biköle o̱na rä io̱naklä jishtä Säkekewa wa̱ iyile jile bata shäk ja̱mi je te ishe käi :
(trg)="b.MAT.1.22.1"> Lempe chca tojanochnëngo , cachcá chaotsemnama nts̈amo Bëngbe Bëtsá chabe juabna oyebuambnayëngbiajana tojanayancá .
(trg)="b.MAT.1.22.2"> Chë oyebuambnayá mënts̈á tojánayana :
(src)="b.MAT.1.23.1"> “ ¡ Issö !
(src)="b.MAT.1.23.2"> Busi ka se̱le kuna bitämiwa̱ yaba ki̱ , je te yaba su̱emi rä jäiyi , je kirmi rä Emanuel ” ni .
(src)="b.MAT.1.23.3"> ( Je wà rä “ Säkeklä kaldu sa ra ” ni . )
(trg)="b.MAT.1.23.1"> Chë cabá boyabása nduabuatmá ngomamaná echanjoquéda y canÿe s̈es̈ona boyabásetema bochántsebomna , y cha mochanjuabaye Emanuel ca .
(trg)="b.MAT.1.23.2"> ( Emanuel endayana “ Bëngbe Bëtsá bë́ngaftaca ca ” . )
(src)="b.MAT.1.24.1"> Ñerä José shki̱naka̱ ra , ite iwá̱ jishtä je Säkekewa ángel í te ipaka iwa̱k käi .
(src)="b.MAT.1.24.2"> Jekäi ite ikukawa̱ ise̱naklä ye .
(trg)="b.MAT.1.24.1"> José chë otjénayents̈ana tojanofs̈ená ora , tojanma nts̈amo chë Bëngbe Bëtsabe ángel tbojanmandacá y Maríaftaca tojanobouamá .
(src)="b.MAT.1.25.1"> Ata ka idenewa̱ ija̱mi , mine rä je yaba ku̱a ite kje , je yaba kia ije te Jesús ni .
(trg)="b.MAT.1.25.1"> Pero ndoñe cánÿiñe ibontsaniyena , sinó nÿe chë s̈es̈onatema tojanonÿná orscana .
(trg)="b.MAT.1.25.2"> Chë s̈es̈onatema tojanonÿná orna , José chábioye Jesús ca tbojanabaye .
(src)="b.MAT.2.1.1"> Jesús ko̱na Belén , Judea ke̱i ki̱ .
(src)="b.MAT.2.1.2"> Je ke̱i ska ra Herodes dä sa̱ tsa̱ku̱i .
(src)="b.MAT.2.1.3"> Ñerä ka̱ chakäk wa dar ka̱wä däkläka̱ wà , jewa dejulu Jerusalén ska .
(trg)="b.MAT.2.1.1"> Herodes judiëngbe rey yojamna ora , canÿe pueblo Judeoca , Belén ca uabáinents̈e Jesús tojanonÿná .
(trg)="b.MAT.2.1.2"> Chents̈ana , báseftanga , estrellënga uatsjéndayënga , magos ca uabáinënga , canÿe bëts puebloye Jerusalén ca uabáinoye tmojánashjajna .
(trg)="b.MAT.2.1.3"> Chënga tmojánabo shinÿe bocanoye luarëngocana .
(src)="b.MAT.2.2.1"> Ijewa te ichaka : — ¿ Mai Judío wa tsa̱ku̱i ko̱na kalme rä na ?
(src)="b.MAT.2.2.2"> Iwa rä sá te ibekwäí su̱a ka̱wä däkläka̱ wà , je ki̱ka sá bitejulu ioloi tsäk .
(trg)="b.MAT.2.2.1"> Jerusalenocna chënga , Heródesbioye tmojána y tmojanënoticiá : “ ¿ Ndayents̈e yojtsemna chë judiëngbe rey jtsemnama tojonÿná cha ca ?
(trg)="b.MAT.2.2.2"> Bëngbe luarëngoca shinÿe bocanoye chabe onÿnana estrella fsënjinÿe y as muents̈e cha jaboadórama tifjabo ca . ”
(src)="b.MAT.2.3.1"> Ka̱ tsa̱ku̱i Herodes te je ssa ra , ije̱r ianawa̱ .
(src)="b.MAT.2.3.2"> Jerusalén wa biköle je̱r ianacha̱wa̱ña ije ra .
(trg)="b.MAT.2.3.1"> Rey Herodes chca tojanuena ora , corente yojtsenócochinÿena , y nÿetsca chë Jerusalenents̈e oyenë́ngnaca .
(src)="b.MAT.2.4.1"> Jera ite chui tsa̱ku̱i wa irä ñayöle ka̱wei wà wa irä biköle tapawa̱wa̱ , je te mai Säbäkäkksa̱ ko̱rmi rä chaka ijewa ia̱ .
(trg)="b.MAT.2.4.1"> Chents̈ana chë rey tojánachembo nÿetsca chë judiëngbe bachnangbe amë́ndayënga y chë judiëngbe ley abuátambayënga jenoyeunayëngama .
(trg)="b.MAT.2.4.2"> Mënts̈á tojanatjá : — ¿ Ndayents̈e chë Bëngbe Bëtsabe Uámana Uabuayaná , chë Cristo ca uabainá , jónÿnama ibomna ca ?
(src)="b.MAT.2.5.1"> Jera ijewa te isha iia̱ : — Je ko̱rmi rä Belén , Judea ke̱i ki̱ .
(src)="b.MAT.2.5.2"> Ka irä jiye kuna ta , je yöle jile bata shäk wa̱ rä jikäi :
(trg)="b.MAT.2.5.1"> Chënga tmojanjuá : — Judeoca , Belén pueblents̈e ca .
(trg)="b.MAT.2.5.2"> Bayté entsemna chë Bëngbe Bëtsabe juabna oyebuambnayá Miqueas mënts̈á tojanábema :
(src)="b.MAT.2.6.1"> ‘ Ba Belén , Judá ke̱i ki̱ , ka ba rä ka̱ wäkiri wa tso̱ Judá ska wa katäbäka kuna .
(src)="b.MAT.2.6.2"> Ka irä jiye kuna ta , sä wäkiri ko̱rmi ba sha̱na , je dämiwa̱ Israel wa yis cha wa kjänanak ye . ’
(trg)="b.MAT.2.6.1"> Y ts̈ëngaftanga , Judeoca Belenents̈e oyenënga , canÿe mandayá ts̈ëngaftangbents̈ana echanjabo .
(trg)="b.MAT.2.6.2"> Cha nÿetsca chë Judeoca mándayëngbiama más uamaná echántsemna , y ats̈be ents̈anga Israeloca echántsanÿena .
(trg)="b.MAT.2.6.3"> Chíyeca ts̈ëngaftangbe pueblo ndoñe nÿe bats̈á uámana pueblo quenátsmëna ca .
(src)="b.MAT.2.7.1"> Jekjepa Herodes te ka̱ chakäk wa kia jaté jaki jewa ia̱ ite ichaka bikökje si̱ je bekwä juena iwäna rä käi .
(trg)="b.MAT.2.7.1"> Chora Herodes iytëcana chë maguënga tojánachembo y cuedádoca tojanatjá ntseco ora chë estrella tmojáninÿama .
(src)="b.MAT.2.8.1"> Jera ite ijewa patkami Belén ska , te isha ijewa ia̱ : “ Bas ma je yaba ktei ju̱ñak bulee ; ata bas te je yaba ku̱a ra , plaa bas te ibata sheni yis ia̱ yis minakläña ioloi tsäk . ”
(trg)="b.MAT.2.8.1"> Herodes chë soyënga yojtsetáts̈ëmbo ora , Belenoye chë maguënga tojanichamó , y mënts̈á tojanë́yana : “ Choye motsajna y ts̈abá chë s̈es̈ona s̈mochjánguango .
(trg)="b.MAT.2.8.2"> Chas̈mojínÿena ora , s̈mochjabëuenaye , as áts̈naca chayobená jama chë s̈es̈ona jadórama ca . ”
(src)="b.MAT.2.9.1"> Jekäi ka̱ tsa̱ku̱i te isha je ssa ijewa te ra , iminejulu .
(src)="b.MAT.2.9.2"> Ñerä ale bekwä su̱le iwa̱ ka̱wä däkläka̱ wà , je rami iwätsa̱kba , je demi wäkolonawa̱ yaba kalme tsa̱ka .
(trg)="b.MAT.2.9.1"> Rey Herodes chë soyënga tojánëyanents̈ana , chë maguënga tmojtsatanoñe .
(trg)="b.MAT.2.9.2"> Chora cachiñe tmojtaninÿe chë chëngbe luarëngoca tmojáninÿe estrella y yojtsanebnatsana chë s̈es̈ona yojtsemnë́ntscoñe .
(trg)="b.MAT.2.9.3"> Chents̈a juatsbuacá chë estrella yojójayiye .
(src)="b.MAT.2.10.1"> Ijewa te je bekwä su̱a ra , ijewa ssëna a̱naawa̱ si̱ .
(trg)="b.MAT.2.10.1"> Chë maguënga chë estrella tmojáninÿe orna , corente oyejuayënga imojtsemna .
(src)="b.MAT.2.11.1"> Jekäi idewa̱julu ju ja̱rka ra , ijewa te yaba ku̱a ia̱mi María ra , jera iñatulawa̱ wakte ioloi tsäk , kjepa ji säkei ta doloiebä shkä iwa̱ me̱nak je kjäya ite , cha̱ tulami ite iia̱ oro yaka irä , ji dälänak jalar ta ja̱ma̱a̱ irä , mirra irä .
(trg)="b.MAT.2.11.1"> Chë yebnoye tmojánamashjna ora , chë s̈es̈ona tmojáninÿe chabe mamá Maríaftaca .
(trg)="b.MAT.2.11.2"> Chorna , tmojanoshaments̈é y chë s̈es̈onatema tmojanadorá .
(trg)="b.MAT.2.11.3"> Chora chëngbe cajontémënga tmojanëtsë́caca y tmojanats̈tá castellano , incienso y canÿe botamana uanguëts̈e soye , mirra ca uabáiniye .
(src)="b.MAT.2.12.1"> Ata kausu̱e naka ijewa ia̱ ikjayina ka iminaklä ni Herodes wäki̱ , je ki̱ka ijewa minemi ni ike̱i wà ña̱la saka wà .
(trg)="b.MAT.2.12.1"> Chents̈ana , mo canÿe otjenayoquëcá Bëngbe Bëtsá chë maguënga tojanabuayená rey Herodesbiajana ndoñe chamondesshëcuanama .
(trg)="b.MAT.2.12.2"> As chënga chents̈ana inÿe benachëjana cachëngbe luarëngoye tmojésanshëcuana .
(src)="b.MAT.2.13.1"> Ñerä ijewa minejuluni ra , Säkekewa ángel í ekla je̱k kjasha José ia̱ kausu̱e naka , te isha iia̱ : “ Ma je̱köka̱ , ma tu̱nomi yaba irä ia̱mi irä wäkseka Egipto ska .
(src)="b.MAT.2.13.2"> Ma se̱no jeska bikökje yis te ba ia̱ isheke̱ni kje .
(src)="b.MAT.2.13.3"> Ka irä jiye kuna ta , Herodes te je yaba yule mar kota̱nakwa̱ . ”
(trg)="b.MAT.2.13.1"> Chë maguënga tmojtsatanoñe ora , otjénayoca José canÿe Bëngbe Bëtsabe ángelbioye tbojáninÿe y cha mënts̈á tbojaniyana : “ Motsbaná , chë s̈es̈onatema y chabe mamá mesë́biats̈e y Egiptoye motsachá .
(trg)="b.MAT.2.13.2"> Herodes chë s̈es̈onatema bochanjánguango jtsóbama , chíyeca choca cochtsoquedañe ats̈e chacbochjábuayenantscuana ca . ”
(src)="b.MAT.2.14.1"> Jekäi José je̱kaka̱ te je yaba irä ia̱mi irä jámi jela tuinaka däkmi Egipto ska .
(trg)="b.MAT.2.14.1"> As José tojantsbaná , chë s̈es̈onatema y chabe mamá tojesanë́biats̈e y ibeta Egiptó benache tojë́ftsanbocna .
(src)="b.MAT.2.15.1"> Jeska ise̱na deka̱ Herodes duawa̱ kje , je rä io̱naklä jishtä Säkekewa wa̱ iyile jile bata shäk ja̱mi te ishe käi : “ Yis yaba katke Egipto ska je kiaté ni yis te . ”
(trg)="b.MAT.2.15.1"> Y choca imojtsanomñe Herodes tojanóbanëntscuana .
(trg)="b.MAT.2.15.2"> Chca tojanopasá , cachcá chaotsemnama nts̈amo Bëngbe Bëtsá chabe juabna oyebuambnayabiajana tojanayancá .
(trg)="b.MAT.2.15.3"> Chë oyebuambnayá mënts̈á tojánayana : “ Egiptocana ats̈be uaquiñá sënjanchembo ca . ”
(src)="b.MAT.2.16.1"> Herodes te isu̱a ka̱chakäk wa te iwäyuawa̱ ra , ikju̱atkawa̱ e̱e̱na si̱ .
(src)="b.MAT.2.16.2"> Ñerä ite ka̱wei ma bena yabala jäiyi wa dos año katäbäka wa tso̱ Belén ska irä ipája̱mi biköle ska irä ktächa̱kläwa̱ , ke̱i shtao̱le je ka̱ chakäk wa te isha iia̱ ja̱mi .
(trg)="b.MAT.2.16.1"> Chë maguënga tmojtsaningñema Herodes tojántats̈ëmbona ora , puerte tbojánetna , y tojanmandá lempe jtsëbáyama base boyabásetemënga uta uata bomnënga y cabá uta uata ndbomnënga , Belén y chë juachañe pueblënguents̈ënga .
(trg)="b.MAT.2.16.2"> Uta uatama cha tojanjuabó , er uta uata yojtsemna chë maguënga chë estrella tmojáninÿama .
(src)="b.MAT.2.17.1"> Jekäi io̱na jishtä iyile jile bata shäk Jeremías ja̱mi te ishe käi :
(trg)="b.MAT.2.17.1"> Nts̈amo chë Bëngbe Bëtsabe juabna oyebuambnayá Jeremías tojanoyebuambacá , cachcá tojanochnëngo :
(src)="b.MAT.2.18.1"> “ Ekla ktä ssëna Ramá ska , iji̱á ta̱i ia̱r ta̱i .
(src)="b.MAT.2.18.2"> Raquel te iyabala ji̱etse kate , ka issëne je̱r pablenak ijewa ka kuna ji̱a ki̱ka . ”
(trg)="b.MAT.2.18.1"> Ramá ca uabaina pueblents̈e canÿe oyebuambnayana tmojanuena , ngménaca os̈achiyana y becá tsets̈anánaca oyebuambnayana .
(trg)="b.MAT.2.18.2"> Raquel yojamna chabe básengbiama os̈achiyiñe , pero ndoñe yontsebos̈e chamuatebiajuama , chabe básenga ya obanënga causa ca — cha tojanábema .
(src)="b.MAT.2.19.1"> Ñerä Herodes duawa̱ ukä ska ra , Säkekewa ángel í ekla je̱k kjasha José ia̱ kausu̱e naka Egipto ska ,
(trg)="b.MAT.2.19.1"> José cabá Egiptoca yojtsomñe ora , Herodes tojanóbana .
(trg)="b.MAT.2.19.2"> Chents̈ana , otjénayoca José canÿe Bëngbe Bëtsabe ángelbioye tbojáninÿe y cha mënts̈á tbojaniyana :
(src)="b.MAT.2.20.1"> je te isha iia̱ : “ Ma je̱köka̱ .
(src)="b.MAT.2.20.2"> Bä ma ni yaba irä ia̱mi irä wäkseka däkmi ni Israel wa ke̱i ska .
(src)="b.MAT.2.20.3"> Ka irä jiye kuna ta , ale je̱r ssëna yaba ktäkwa̱ wa duacha̱wa̱ . ”
(trg)="b.MAT.2.20.1"> “ Motsbaná , chë s̈es̈onatema y chabe mamá mesë́biats̈e y Israeloye cochtá .
(trg)="b.MAT.2.20.2"> Chë s̈es̈onatema jóbama bos̈ënga ya obanënga montsemna ca . ”
(src)="b.MAT.2.21.1"> Jekäi ije̱kaka̱ mineju̱ je yaba irä ia̱mi irä wäkseka däkmi ni Israel wa ke̱i ska .
(trg)="b.MAT.2.21.1"> As José tojantsbaná y chë s̈es̈onatema y chabe mamá Israel luaroye tojtésanëbiats̈e .
(src)="b.MAT.2.22.1"> Ata ite iju̱ña Arquelao dewa̱ iká Herodes itäri wà Judea ke̱i tsa̱ku̱i yeni ra , isu̱anawa̱ minak jeka .
(src)="b.MAT.2.22.2"> Ñerä imineju̱ Galilea ke̱i ska , je kjayina iia̱ kausu̱e naka ki̱ka .
(trg)="b.MAT.2.22.1"> Arquelao Judeoca yojanmánda chabe taitá Heródesbe cuentiñe , y José chca tojántats̈ëmbona orna , yojtsauatja choye jama .
(trg)="b.MAT.2.22.2"> Pero otjénayoca Bëngbe Bëtsá Josébioye tbojanbuayená ; chíyeca Josena Galilea ca uabaina luaroye tojána .
(src)="b.MAT.2.23.1"> Jekäi idemiju̱ ra , ise̱na jukläyäkä kie Nazaretka .
(src)="b.MAT.2.23.2"> Je rä io̱naklä jishtä iyile jile bata shäk wa ja̱mi te ishe käi : Ije kirmi rä Nazaret wa ni .
(trg)="b.MAT.2.23.1"> Choye tojánashjango ora , José tojána canÿe pueblo Nazaret ca uabáinoye chents̈e joyénanama .
(trg)="b.MAT.2.23.2"> Chca tojanochnëngo cachcá chaotsemnama nts̈amo chë Bëngbe Bëtsabe juabna oyebuambnayënga tmojanayancá .
(trg)="b.MAT.2.23.3"> Chënga tmojánayana : “ Nazaretocá ca Jesús mochantsábobaina ca . ”
(src)="b.MAT.3.1.1"> Je ke̱i ska Juan säwäukewa̱k je̱kaka̱ sa paktäk Judea ke̱i ki̱ ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska .
(trg)="b.MAT.3.1.1"> Chë tempo , Juan chë Ubayaná , ents̈anga ndoyena luaroye Judeoca tojánbocna , Bëngbe Bëtsabe soyëngama jábuayenama .
(src)="b.MAT.3.2.1"> Je te ishe : “ Bas ñamanewo̱ksa̱ , yëwa̱ ka̱jöir gobierno kjäkläwa̱ dewa̱ irä ki̱ka . ”
(trg)="b.MAT.3.2.1"> Mënts̈á cha yojanëtsëtsnaye : “ Bëngbe Bëtsabe amë́ndayana ya echanjóshjango .
(trg)="b.MAT.3.2.2"> Ngménaca s̈mochtenójuaboye ts̈ëngaftangbe bacna soyëngama y chca amana s̈mochtsajbaná y Bëngbe Bëtsabe benache s̈mochtishache ca . ”
(src)="b.MAT.3.3.1"> Ije ne rä ale yile Isaías jile bata shäk ja̱mi jikäi rä : “ Ekla a̱rke̱ ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska .
(src)="b.MAT.3.3.2"> ‘ Ña̱la bäiwo̱ Säkekewa yika , iña̱le̱i paruöksa̱ bulee . ’ ”
(trg)="b.MAT.3.3.1"> Juan yojamna canÿa ndabiama chë Bëngbe Bëtsabe juabna oyebuambnayá Isaías mënts̈á tojánayana : Ents̈anga ndoyena luaroca canÿa enduáyebuache : “ Bëngbe Utabná echanjabo ca ; mo nda canÿe benache tojtseprontacá canÿe uámana ents̈á jashjanguama , ts̈ëngaftángnaca cachcá , Bëngbe Utabná jabama ainaniñe ts̈abe juabnë́ngaca s̈mochtseprontana ca ” — cha tojánayana .
(src)="b.MAT.3.4.1"> Juan paiklä rä yöle camello kä wà , ikipa mu̱aklä rä bewak kjuä , ije yäkäklä rä bitsiki irä bul ña ka̱ niki̱ka diä irä .
(trg)="b.MAT.3.4.1"> Juanbe ents̈ayá inauapormana camellbe stjënasheca y bobache yojanasnana .
(trg)="b.MAT.3.4.2"> Cha inasaye chapulinatémënga y tjoca tjouangbe méloye .
(src)="b.MAT.3.5.1"> Jera Jerusalén wa irä , Judea wa biköle irä , Jordán kjä ja̱mi wa biköle irä , daté ije wäki̱ .
(trg)="b.MAT.3.5.1"> Jerusalenoca ents̈anga , nÿetsca Judea luarents̈a ents̈anga y chë Jordán ca uabaina béjaye béconana oyenënga imojánbocana Juan joyeunayama .
(src)="b.MAT.3.6.1"> Jeska ijewa nui shaka̱ ra , ite ijewa wäukewa̱ tulami Jordán na .
(trg)="b.MAT.3.6.1"> Bëngbe Bëtsábioye chëngbe bacna soyëngama jaimpáda chents̈ana , Juan chë Jordán béjayiñe chënga yojanëbáyana .
(src)="b.MAT.3.7.1"> Ata Juan te isu̱a fariseo wa irä Saduceo wa irä jewa de ta̱i wäoka̱nak iwa̱ ra , jera ite ijewa ia̱ isha : “ ¡ Tkäbe si̱ yäbeila !
(src)="b.MAT.3.7.2"> ¿ Yi te bas je̱r ku̱a Säkeklä kju̱atkämiwa̱ ke̱i däke̱wa̱ je cha̱k rä na ?
(trg)="b.MAT.3.7.1"> Pero Juan tojáninÿe ba fariseunga y saduceunga cha chaubáyama tmojánama .
(trg)="b.MAT.3.7.2"> Chënga imojamna chë judië́ngbeñe uánatsanënga Bëngbe Bëtsá ndoñe corente ntseyeunanama ; as chora tojanë́yana : “ ¡ Mëts̈cuaye ents̈anga !
(trg)="b.MAT.3.7.3"> ¿ Nda tcmënjáuyana chë echanjóshjango uabouana castigüents̈ana s̈mochjotsbocá ca ?
(src)="b.MAT.3.8.1"> Jirä bäi o̱nak sa̱ je̱k manewa̱ksa̱ ra , je ja̱mi bas wäno .
(trg)="b.MAT.3.8.1"> Bëngbe Bëtsábeñe ndegombre os̈buáchiyënga s̈mochtsemna , as chca chaotsinÿna chë bacna soyënga amana ts̈ëngaftanga ndegombre s̈mojtsajbanama .
(src)="b.MAT.3.9.1"> Ata ke bas ku̱ ibiketsa je̱r na : ‘ Abraham ne rä sá ká rä ’ ni ; ka irä jiye kuna ta , yie ishe bas ia̱ , Säkeklä ia̱ jí jak tso̱ manermiksa̱ Abraham batala ye .
(trg)="b.MAT.3.9.1"> Y ndoñe s̈mattsejuabnaye cach ts̈ëngaftangbiama jayanama : ‘ Abrahámbents̈ana ents̈anga fsëndmëna ca ’ .
(trg)="b.MAT.3.9.2"> Er ats̈e s̈cuayana , Bëngbe Bëtsá quem ndëts̈béngacnaca Abrahámbents̈ana ents̈anga nanjábiama .
(src)="b.MAT.3.10.1"> Jira bak rä tkelewa̱ e̱ná kal ñak ja̱mi .
(src)="b.MAT.3.10.2"> Jekäi mane kal wänak wä ta ka bäi kuna , je biköle rä tenak tulämi tulunakka̱ yökö ki̱ka .
(trg)="b.MAT.3.10.1"> Chë tats̈nía ya entsaprontana chë betiyeshënga tbëtëjëngocana jtseshatë́tsets̈ama .
(trg)="b.MAT.3.10.2"> Ndaye betiye ndoñe tontseshajo , jtseshatëts̈ana y iñoye jtsatmets̈ana .
(trg)="b.MAT.3.10.3"> Ts̈ëngaftangaftácnaca cachcá , ts̈abe soyënga ndoñe s̈montsamëse , Bëngbe Bëtsá cmochanjácastigaye .
(src)="b.MAT.3.11.1"> Iyina si̱ yis te bas wäukewe̱ke̱ diklä wà , bas ñamanewa̱kläksa̱ ye .
(src)="b.MAT.3.11.2"> Ata ale daju̱ ji̱a yis itäka je rä oloi ta yis tsa̱ta , jekäi ka yis dä bäi si̱ kuna ije sandalia tsa̱kmibä jibä .
(src)="b.MAT.3.11.3"> Ije te bas wäukewe̱mi Wikblu Sikina wà , ñakäi yökö wà .
(trg)="b.MAT.3.11.1"> “ Ndegombre , ats̈na béjayeca cbondubáyana Bëngbe Bëtsabe benache chas̈muatishachama .
(trg)="b.MAT.3.11.2"> Pero chë ats̈be ústonoye echanjabá , ats̈biama más obenana bomná comna , y ats̈e merecido taitsatobuajoñe ni mo chabe shecochëtjonëshe jtsámbañama .
(trg)="b.MAT.3.11.3"> Chë chabe benache aíñe chamojtishachëngbiama Bëngbe Bëtsá echanjama chë echanjabábeyeca , chë Uámana Espíritu chëngbe ainaniñe cháuamashënguama .
(trg)="b.MAT.3.11.4"> Pero chë benache ndoñe chamontishachëngbiamna , Bëngbe Bëtsá echanjama chë echanjabábeyeca , corente castigánënga chamotsemnama , mo iñeshequëcá .
(src)="b.MAT.3.12.1"> Ije wa̱ itrigo wäkpäklä kala kja ijula na , je wà ite ikpäklä ke̱i ska iboroi tulemiksa̱ .
(src)="b.MAT.3.12.2"> Ite itrigo wä tapawe̱mi ibläklä jui ska .
(src)="b.MAT.3.12.3"> Ata ite iboroi tulemiksa̱ dälänakcha̱wa̱ yökö ka wäita̱nak kuna mik a̱ni ja̱rka . ”
(trg)="b.MAT.3.12.1"> Canÿe ents̈á chabe mëts̈tá cucuats̈iñe jiyëbana , chabe trigo jtsóbobemana y chë ndoservena shácuanënga jtsejashtsëtsana .
(trg)="b.MAT.3.12.2"> Chabe trigo chë grano uaquëcjnaye tsañe jtsabuájuana , y chë ndoservena shácuanëngna iñoye jtsatmets̈ana .
(trg)="b.MAT.3.12.3"> Cachcá , chë ats̈be ústonoye echanjabana , chë ts̈abe ents̈anga echanjúbuaja , y chë bacna ents̈angna canÿe íñeshiñe echantsacastígaye , y chë iñe ndocna te queochátsfsana ca ” — cha tojanë́yana .
(src)="b.MAT.3.13.1"> Jekjepa Jesús biteju̱té Galilea ke̱i ska , deju̱ Jordán kjä ska Juan wäki̱ iwa̱ wäoka̱nak .
(trg)="b.MAT.3.13.1"> As Jesús , Galileocana tojána Jordán béjayoye , Juan yojtsemnoye , cha chabuábayama .
(src)="b.MAT.3.14.1"> Ata Juan ssëna iwätkewa̱k te isha ia̱ : — Yis ki̱ ba ne shena yis wäukewa̱k rä ; ¿ maikäi je bite yis wäki̱ rä na ?
(trg)="b.MAT.3.14.1"> Pero Juan ndoñe yontsebos̈e Jesús juabáyama , y mënts̈á tbojaniyana : — Ats̈e s̈ontsemna aca chas̈cuabaye , y ¿ más ats̈e aca cbochjuabaye ca ?
(src)="b.MAT.3.15.1"> Jera Jesús te ikúka te isha iia̱ : — Jí kje ra ' sia̱ ka̱ mopa .
(src)="b.MAT.3.15.2"> Ka irä jiye kuna ta , sa̱ ka̱wä ta ji rä wämo biköle wawa̱k .
(src)="b.MAT.3.15.3"> Jera ite ka̱ ma̱ iia̱ .
(trg)="b.MAT.3.15.1"> Chora Jesús tbojanjuá : — Morna chca chaotsemna .
(trg)="b.MAT.3.15.2"> Entsemna lempe nts̈amo Bëngbe Bëtsá tojamandacá jobedésana ca .
(trg)="b.MAT.3.15.3"> As Juan yojouena Jesús juabáyama .
(src)="b.MAT.3.16.1"> Jesús wäoka̱naju̱mi ra , plaa ideksa̱ju̱ diklä na .
(src)="b.MAT.3.16.2"> Jera ije wäna ka̱jöir kjä buka̱naju̱mi .
(src)="b.MAT.3.16.3"> Jeska ite Säkeklä wikblu su̱a idawa̱ju̱té namala käi , dewa̱ iwakei ki̱ .
(trg)="b.MAT.3.16.1"> Jesús ya uabainá yojtsemna ora , chë buyeshoicana tojtanshë́bëbocna .
(trg)="b.MAT.3.16.2"> Chorna Jesús tsbanánoye yojontjes̈iye y tojáninÿe chë celoca atëfjniñe y chë Uámana Espíritu mo canÿe palomatemcá chábioye yojtsastjajuana .
(src)="b.MAT.3.17.1"> Ñerä kte ssënaté ka̱jöir je te ishe : “ Jí ne rä yis yaba shka̱ta rä , je ra yis ssëna baa . ”
(trg)="b.MAT.3.17.1"> Chora celocana Bëngbe Bëtsá mënts̈á tojánayana : “ Mua ats̈be bonshana uaquiñá endmëna .
(trg)="b.MAT.3.17.2"> Chabiama corente sëntsoyejuá ca . ”
(src)="b.MAT.4.1.1"> Je ukä ska Jesús wäsikami Säkeklä wikblu te ka̱ ssi̱lewa̱ pjoo ska je̱r ki̱nak su̱nak be tsa̱ku̱i wa̱ .
(trg)="b.MAT.4.1.1"> Chents̈ana chë Uámana Espíritu ents̈anga ndoyena luaroye Jesús tbojanánatse , as Satanás chauábama cha jisháchichiyama .
(src)="b.MAT.4.2.1"> Ibatsa ka̱piana tuina deka̱ cuarenta día , jeska ra iktawa̱ bäli te .
(trg)="b.MAT.4.2.1"> Chents̈e canta bnë́tsana te y canta bnë́tsana ibeta ntjascá tbojanjétana ; chíyeca chora tbojaneshë́ntsena .
(src)="b.MAT.4.3.1"> Ñerä je sa̱ je̱r ki̱wa̱k je̱k sikawa̱ iwäja̱mi te isha iia̱ : — Ba rä Säkeklä yaba ra , jí jak wä tso̱ pakö ianakwa̱ pan ye .
(trg)="b.MAT.4.3.1"> As Satanás tbojanobobeconá y tbojaniyana : — Aca ndegombre Bëngbe Bëtsabe Uaquiñá tcomnëse , momandá quem ndëts̈benga tandës̈e chaobiama ca .
(src)="b.MAT.4.4.1"> Ata ije te ikúka te isha : — Iyöle katke rä : ‘ Ka pan ebä oloi ja̱mi sa̱ se̱r dä kuna , ata kte biköle däkksa̱ Säkeklä kjä na je ne oloi ja̱mi sa̱ se̱r dä . ’
(trg)="b.MAT.4.4.1"> Pero Jesús tbojanjuá : — Bëngbe Bëtsabe uabemana palabrënguiñe mënts̈á endayana : “ Ents̈á nÿe tandë́s̈eca ndoñe vida ntsebomnana , sinó ents̈á endobena jtsiyenana lempe nts̈amo Bëngbe Bëtsá tojayancá tbojtseyeunanëse ca . ”
(src)="b.MAT.4.5.1"> Je ukä ki̱ be tsa̱ku̱i wa̱ iminetse̱ jukläyäkä dälätsalewa̱ ska te iduaka̱ Templo bata si̱ ki̱ka .
(trg)="b.MAT.4.5.1"> Chents̈ana Satanás , Jerusalén , chë uámana bëts pueblo ca uabáinoye Jesús tbojanánatse , y chë Bëngbe Bëtsabe bëts yebnents̈e chë más tsbanánoca tbojanatsá .
(src)="b.MAT.4.6.1"> Jera ite isha iia̱ : — Ba rä Säkeklä yaba ra , ma je̱k psö ju̱omi i̱ski̱ .
(src)="b.MAT.4.6.2"> Ka irä jiye kuna ta , iyöle katke rä : ‘ Ba bata ki̱ka ite iángel wa patkemi , jewa te ma tse̱mi ijula na , ka bä klä tkenaklä kuna jak ja̱mi . ’
(trg)="b.MAT.4.6.1"> Chents̈e Satanás mënts̈á tbojaniyana : — Aca ndegombre Bëngbe Bëtsabe Uaquiñá tcomnëse , muents̈ana fshantsoye montsënja , er Bëngbe Bëtsabe uabemana palabrënguiñe endayana : Bëngbe Bëtsá chabe angelënga echanjichamuá , chacmotsinÿenama .
(trg)="b.MAT.4.6.2"> Chënga buacuats̈ë́ngaca cmochanjishache , shecuats̈e ndëts̈beñe ndocá chacondomama ca — cha tbojaniyana .
(src)="b.MAT.4.7.1"> Jera Jesús te ikúka : — Ñaebä iyöle katke rä : ‘ Ke ba ku̱ Säkekewa ba Kekläí mabla su̱a wäsi̱wa . ’
(trg)="b.MAT.4.7.1"> Chora Jesús tbojanjuá : — Cach Bëngbe Bëtsabe uabemana palabrënguiñe mënts̈á endayana : “ Ndoñe matsbos̈ana acbe Bëtsá chë Utabná bacna soyëngama jacochënguama ca . ”
(src)="b.MAT.4.8.1"> Jera etäbä kicha be tsa̱ku̱i wa̱ imineka̱tse̱ ka̱tsä kaleka̱ ka̱sha̱a̱ si̱ bata ki̱ka .
(src)="b.MAT.4.8.2"> Jeska ite ka̱jiska ka̱ tsa̱ku̱i wa ke̱i biköle irä , ji baa tso̱ iska biköle irä kjasha iia̱ .
(trg)="b.MAT.4.8.1"> Cabana , Satanás tbojanánatse canÿe bëts tjoye y betsco nÿetsca quem luarents̈a amëndayëngbenache y chents̈a nÿetsca uámana soyënga Jesúsbioye tbojaninÿinÿé .
(src)="b.MAT.4.9.1"> Jera ite isha iia̱ : — Ma je̱tkawa̱ wakte yis oloitsäk ra , yie je biköle me̱mi ba ia̱ .
(trg)="b.MAT.4.9.1"> As Satanás tbojaniyana : — Aca chacojoshëntsaments̈é y chas̈cojadorase , lempe chë soyënga cbochjats̈taye ca .
(src)="b.MAT.4.10.1"> Jera Jesús te isha iia̱ : — Satanás , ma cho̱ .
(src)="b.MAT.4.10.2"> Ka irä jiye kuna ta , iyöle katke rä : ‘ Säkekewa ba Kekläí oloitsö ba ku̱ , je ebä kja̱nei wo̱ ba ku̱ . ’
(trg)="b.MAT.4.10.1"> Y Jesús tbojanjuá : — ¡ Satanás , áts̈bents̈ana mojuaná !
(trg)="b.MAT.4.10.2"> Bëngbe Bëtsabe uabemana palabrënguiñe mënts̈á endayana : “ Bëngbe Bëtsá cochtsadorana y nÿe cha cochtseservena ca . ”
(src)="b.MAT.4.11.1"> Jera be tsa̱ku̱i te ijawa̱ta̱na .
(src)="b.MAT.4.11.2"> Ñerä ángel wa dejulu iwäki̱ te ichewa̱ jile wà .
(trg)="b.MAT.4.11.1"> As Satanás cachcá tbojanonÿá .
(trg)="b.MAT.4.11.2"> Cachora Bëngbe Bëtsábiocana angelotémënga tmojánabo Jesús jtseservénama .
(src)="b.MAT.4.12.1"> Jesús te issa Juan kolonawa̱ ra , ibiteju̱ni Galilea ska .
(trg)="b.MAT.4.12.1"> Juan chë Ubayaná cárceloye tmojanëtámiama Jesús tojanuena ora , Galilea luaroye cha tojtaná .
(src)="b.MAT.4.13.1"> Jera ite Nazaret jawa̱ta̱na , demiju̱ se̱ná Capernaúm .
(src)="b.MAT.4.13.2"> Je jukläyäkä rä tipä kjä ja̱mi , Zabulón wa irä Neftalí wa irä jewa ke̱i ki̱ .
(trg)="b.MAT.4.13.1"> Pero ndoñe tonjanoquedá Nazaret pueblents̈e , sinó Capernaumoca , uafjajónaye tsachañe ; choye tojána joyénanama , chë uámana bëts taitata Zabulón y Neftalibe luariñe .
(src)="b.MAT.4.14.1"> Je rä io̱naklä jishtä iyile jile bata shäk Isaías ja̱mi te ishe käi :
(trg)="b.MAT.4.14.1"> Chca tojanochnëngo , cachcá chaotsemnama nts̈amo chë Bëngbe Bëtsabe juabna oyebuambnayá Isaías tojanayancá .
(trg)="b.MAT.4.14.2"> Isaías tojánayana :
(src)="b.MAT.4.15.1"> “ Zabulón wa ke̱i irä Neftalí wa ke̱i irä , ña̱la tipä kjä ja̱mi Jordán a̱mikata , Galilea ke̱i ale ka Judío kuna wa tso̱ ska .
(trg)="b.MAT.4.15.1"> Zabulón y Neftalibe luare , Jordán béjaye chenguánoica , uafjajónaye tsachañe ; Galilea luariñe , ndoñe judío ents̈anga oyenents̈e .
(src)="b.MAT.4.16.1"> Ka̱ yee naka se̱nak wa te ka̱ oloi ta̱iwa̱ su̱a .
(src)="b.MAT.4.16.2"> Ka̱ ki̱kololewa̱ duewa̱ oloi wa̱ ska se̱nak wa ki̱ka ka̱ oloi ñinaka̱ . ”
(trg)="b.MAT.4.16.1"> Chë mo ibetiñe cuaftsiyencá imojoyena ents̈anga , Bëngbe Bëtsabe soyënga nduabuatma causa , tmojinÿe canÿa ents̈angbe juabnënga binÿnayá .
(trg)="b.MAT.4.16.2"> Chë chëngbe juabnënga binÿnayá entsebuashinÿinÿana chë Bëngbe Bëtsábioye nduabuatmëngbiama , y chë causa chabiama imomna mo obanëngcá , ndoñe binÿniñe jtsiyenëse ca — cha tojanábema .
(src)="b.MAT.4.17.1"> Jeska Jesús te sa paktami te isha : “ Bas ñamanewo̱ksa̱ , yëwa̱ ka̱jöir gobierno kjärawa̱ irä ki̱ka . ”
(trg)="b.MAT.4.17.1"> Cach orscana Jesús tojanonts̈é ents̈anga jábuayenama : “ Bëngbe Bëtsabe amë́ndayana ya echanjóshjango .
(trg)="b.MAT.4.17.2"> Ngménaca s̈mochtenójuaboye ts̈ëngaftangbe bacna soyëngama y chca amana s̈mochtsajbaná ca . ”
(src)="b.MAT.4.18.1"> Jesús damiju̱ Galilea tipei kjä ja̱mi ra , ite bol ñawakwa ebä su̱a ; je rä Simón , kinak Pedro ni irä , iel Andrés irä .
(src)="b.MAT.4.18.2"> Ijewa kla ju̱a kate tipä na , ijewa rä nima kukäk wa ki̱ka .
(trg)="b.MAT.4.18.1"> Canÿe te , Jesús chë Galilea uafjajónaye tsachajana yojtsaye y ndeolpe uta boyabásata tojanÿe : canÿa yojamna Simón , chë Pedro cánaca uabainá , y chabe uabentsá Andrés .
(trg)="b.MAT.4.18.2"> Chatna atarraiëshangá ibnetsashbuétsets̈añe , er beonga ashebuánayata ibnamna .
(src)="b.MAT.4.19.1"> Jera ite isha ijewa ia̱ : — Bas kute yis da minak , jera yis te bas dulawe̱mi ditsä kukäk nima säkei ye .
(trg)="b.MAT.4.19.1"> Jesús tojanë́yana : “ Ats̈eftaca mabata ; ats̈e cbochanjábiama Bëngbe Bëtsabiama ents̈anga anguayata , y morscana nÿe beonga ashebuánayata ya ndoñe ques̈ochátsmëna ca . ”
(src)="b.MAT.4.20.1"> Jera plaa ijewa te ikla jawa̱ta̱na minejulumi ira .
(trg)="b.MAT.4.20.1"> Cachora chatbe atarraiëshangá cachcá tbojésanaboshjuana y Jesús tmojanasto .
(src)="b.MAT.4.21.1"> Jeska ije mine ji̱a te isaka su̱ani bol ñawakwa ebä : Zebedeo yaba Jacobo irä je el Juan irä , jewa kla wä mu̱a tso̱ ko̱no ja̱rka ijewa ká Zebedeo ra ñara .
(src)="b.MAT.4.21.2"> Jewa kia ite .
(trg)="b.MAT.4.21.1"> Y más chcoye , Jesús inÿe uta cats̈átata tojánanÿe : Santiago y Juan , chë Zebedeobe uaquiñata .
(trg)="b.MAT.4.21.2"> Chata ibojtsomñe canÿe barquë́shañe , chatbe taitáftaca , chëngbe atarraiëshangá atapórmayiñe .
(trg)="b.MAT.4.21.3"> Jesús tojánachembo ,
(src)="b.MAT.4.22.1"> Jera plaa ijewa te ko̱no irä iká irä jawa̱ta̱na minejulumi ira .
(trg)="b.MAT.4.22.1"> y cachora chë barquë́sha tbojésanaboshjona , chë taitá cachents̈e imojéseboshjona y Jesús tmojanasto .
(src)="b.MAT.4.23.1"> Jekäi Jesús damiju̱ Galilea ke̱i kalabe sha̱na .
(src)="b.MAT.4.23.2"> Ite sa pakte rami ijewa ñapaktäklä jui na , ite gobierno ktei baa wapakte rami , ite sä kteke̱ duë te biköle bäiwe̱ rami , ji duëi biköle dami sa̱ sha̱na käi .
(trg)="b.MAT.4.23.1"> Jesús nÿets Galilea luarëjana yojánana , chents̈e judiëngbe enefjuana yebnënguenache abuátambaye .
(trg)="b.MAT.4.23.2"> Chë ts̈abe noticiënga Bëngbe Bëtsabe amë́ndayama ents̈anga yojanabuayiyná y nÿetsca s̈ocanëngama y tsets̈anëngama yojánashnaye .
(src)="b.MAT.4.24.1"> Jekäi ije palei minemi Siria ke̱i biköle ska .
(src)="b.MAT.4.24.2"> Jera ditsä te duë ta wa biköle jaté iwäki̱ : sä kteke̱ duë te kju̱awa kju̱awa wa käi , sä dälärke̱ wa käi , kololewa̱ be wa̱ wa käi , wäialeksa̱ wa käi , karalewa̱ wa käi .
(src)="b.MAT.4.24.3"> Jewa bäiwa̱ tulaka̱ni ije te .
(trg)="b.MAT.4.24.1"> Nÿets Siria luarëjana ents̈anga cha imojtsebáyana .
(trg)="b.MAT.4.24.2"> As ents̈anga nÿetsca s̈ocana bomnënga Jesúsbioye imojtsënachaye : s̈oquënga y tsets̈anana bomnënga , bacna bayëjbe juabna uambayënga , ataque osháchichanënga y jama ndobenënga .
(trg)="b.MAT.4.24.3"> Jesús nÿetscanga yojánashnaye .
(src)="b.MAT.4.25.1"> Jera chu̱li̱i̱wa̱ Galilea ska wa , Decápolis ska wa , Jerusalén ska wa , Judea ska wa , Jordán a̱mikata wa , minemi ira .
(trg)="b.MAT.4.25.1"> Mallajta ents̈anga Galileocana , Decápolis luarocana , Jerusalenocana , Judeocana y chë Jordán béjaye chenguanoicana Jesús imojústona .
(src)="b.MAT.5.1.1"> Je chu̱li̱i̱ wa su̱a ite ra , imineju̱ ka̱ kichei ki̱ .
(src)="b.MAT.5.1.2"> Jeska ije̱tkawa̱ , jera iwa̱ dulanak wa ñasikawa̱ iwäja̱mi .
(trg)="b.MAT.5.1.1"> Jesús chë mallajta ents̈anga tojánanÿe ora , batsjoye tojántsjua y tojanótbema .
(trg)="b.MAT.5.1.2"> Chabe ústonënga tmojanobobeconá y
(src)="b.MAT.5.2.1"> Jera iktami te ijewa pakta , te isha :
(trg)="b.MAT.5.2.1"> Jesús tojanonts̈é mënts̈á jabuátambana :
(src)="b.MAT.5.3.1"> “ Bäije sä ssërke̱ sa̱ je̱r ska shi̱ana ka jita käi wa rä , jewa ne ia̱ ka̱jöir gobiernoí rä ki̱ka .
(trg)="b.MAT.5.3.1"> “ Puerte oyejuayënga mochántsemna chë Bëngbe Bëtsabe soyënga ts̈a imuajaboto ca juabnayënga .
(trg)="b.MAT.5.3.2"> Chca ents̈anga mochántsemna chë Bëngbe Bëtsabe amë́ndayoca mochtsiyenënga .
(src)="b.MAT.5.4.1"> “ Bäije sa̱ je̱r iarke̱ wa rä , jewa je̱r pablermi ni ki̱ka .
(trg)="b.MAT.5.4.1"> “ Puerte oyejuayënga mochántsemna chë mondbétsos̈achiyënga ; chënga Bëngbe Bëtsá entsëjabuáchana ngménaca ndoñe chamondë́tsemnama .
(src)="b.MAT.5.5.1"> “ Bäije sa̱ je̱k jäkwa̱ wa rä , jewa ia̱ ka̱jiska dämiksa̱ däli ukä ye ki̱ka .
(trg)="b.MAT.5.5.1"> “ Puerte oyejuayënga mochántsemna chë uámanënga ndoñe mondbétsenobiamnayënga , er chënga mo chëngbe otocana soycá quem luare mochanjóyëngacñe .
(src)="b.MAT.5.6.1"> “ Bäije sa̱ ki̱ ji wämo sherke̱ pjoo jishtä sä kte bäli te käi , sa̱ je̱r bárke̱ te käi wa rä , jewa ia̱ ime̱rmi ki̱ka .
(trg)="b.MAT.5.6.1"> “ Puerte oyejuayënga mochántsemna chë nÿetsca soyënguiñe ts̈abá jamama bos̈ënga .
(trg)="b.MAT.5.6.2"> Chëngbe bos̈ana entsemna mo chë oshëntsiyá y uajuendayabe bos̈ancá .
(trg)="b.MAT.5.6.3"> Chë nÿetsca soyënguiñe ts̈abá jamama bos̈ënga mochanjobenaye jëftsinÿana lempe nts̈amo tmojtsebos̈cá .
(src)="b.MAT.5.7.1"> “ Bäije sa̱ je̱r bäi shäk wa rä , jewa ia̱ je̱r bäi yirmi ki̱ka .
(trg)="b.MAT.5.7.1"> “ Puerte oyejuayënga mochántsemna chë ínÿengbiama ongmiayënga , er Bëngbe Bëtsá chëngbiama bochanjóngmia .
(src)="b.MAT.5.8.1"> “ Bäije sa̱ je̱r ta yëë wa rä , jewa te Säkeklä su̱emi ki̱ka .
(trg)="b.MAT.5.8.1"> “ Puerte oyejuayënga mochántsemna chë nÿe ts̈abe juabnënga ainaniñe bomnënga ; chënga Bëngbe Bëtsá mochanjinÿe .
(src)="b.MAT.5.9.1"> “ Bäije kju̱atke paruäk wa rä , jewa kirmi Säkeklä yabala ni je ki̱ka .
(trg)="b.MAT.5.9.1"> “ Puerte oyejuayënga mochántsemna chë nÿetscanga natjë́mbana chamotsiyenama amënga , er chënga Bëngbe Bëtsabe básenga ca mochantsabaina .
(src)="b.MAT.5.10.1"> “ Bäije sä weikanak ji wämo ki̱ka wa rä , jewa ia̱ ka̱jöir gobiernoí rä ki̱ka .
(trg)="b.MAT.5.10.1"> “ Puerte oyejuayënga mochántsemna chë ínÿenga tmojama chamotsesufrínënga , nts̈amo Bëngbe Bëtsá yobos̈cá bétsamama ; chca ents̈anga mochántsemna chë Bëngbe Bëtsabe amë́ndayoca mochtsiyenënga .
(src)="b.MAT.5.11.1"> Bäije bas dä mika̱ bas yirke̱ yakei , bas kolorke̱ weikanak , bas ki̱yörke̱ ji yakei biköle wà ka̱yue ebä wà yis kju̱ei ki̱ka ra rä .
(trg)="b.MAT.5.11.1"> “ Puerte oyejuayënga ts̈ëngaftanga s̈mochtsemna , ents̈anga chacmojoyánguango y chacmojtsë́camena ora y nÿetscna soyë́ngaca chacmojtsëbuayatsenaye ora , ats̈be ústonënga bétsemnama .
(src)="b.MAT.5.12.1"> Jera bas ssëno a̱naa , bas ka̱ssö , bas ia̱ je säkei tso̱ däksa̱ ta̱i ka̱jöir ska ki̱ka .
(src)="b.MAT.5.12.2"> Ata je su̱ta ijewa te jile bata shäk wa bakle bas yikaba wa kukacha̱wa̱ weikanak rä .
(trg)="b.MAT.5.12.1"> Móyejuanga , puerte móyejuanga , ts̈ëngaftanga celoca becá s̈mochanjóyëngacñe .
(trg)="b.MAT.5.12.2"> Er nts̈amo ents̈anga ts̈ëngaftanga cmë́camena , cachcá chë Bëngbe Bëtsabe juabna oyebuambnayë́ngbioye , chë ts̈ëngaftangbe natsana monjaniyenë́ngbioye ents̈anga monjanë́camena ca ” — Jesús tojánayana .
(src)="b.MAT.5.13.1"> “ Bas dä däyë ye ka̱jiska .
(src)="b.MAT.5.13.2"> Ata däyë iianawa̱ ka kjei ta ji̱a ra , jera ¿ jibä wà je bäirmini na ?
(src)="b.MAT.5.13.3"> Je ka kiar ji̱a ji a̱ni ye , ata itulunaksa̱ ra wätunakwa̱ sä klä wà ebä ye ikiar dä .
(trg)="b.MAT.5.13.1"> “ Ts̈ëngaftanga , quem luarents̈a ents̈anga jtsëjabuáchanëse s̈mojtsiyena , Bëngbe Bëtsabe soyënga chamotsetats̈ëmbuama , as chëngbiama s̈mochántsemna mo chë mënts̈ena ndoñe chaondóndbemama tcojatboto tamocá .
(trg)="b.MAT.5.13.2"> Pero chë tamó fténana tojtsóbemëse , ndoñe ntsopodénana tempcá sanana cachiñe jtëtsmënana .
(trg)="b.MAT.5.13.3"> Chca , ya tondayama ntsoservénana ; chíyeca chë tamó tsáshenoye jtsëts̈enana y ents̈anga jtsebotájayana .
(src)="b.MAT.5.14.1"> “ Bas dä ka̱ oloi ye ka̱jiska .
(src)="b.MAT.5.14.2"> Jukläyäkä ka̱tsä bata ki̱ka ka je blenak kuna .
(trg)="b.MAT.5.14.1"> “ Ts̈ëngaftanga , nts̈amo ts̈abá yomncá s̈mojtsiyenëse , as quem luarents̈a ents̈angbiama s̈mochántsemna mo chë ibetiñe tojtsebínÿna soycá .
(trg)="b.MAT.5.14.2"> Canÿe bëts pueblo batsjo juatsbuañe tomnëse , ndoñe ntsopodénana iytëmencá jtsemnama .
(src)="b.MAT.5.15.1"> Ñaebä ka tsi̱ni wäkawe̱ rä dunakcha̱ cajón niki̱ka kuna , ata je dueka̱ rä iduäkläka̱ ki̱ , jekäi ra ioloi te yi tso̱ ju ja̱rka kalabe ñiwe̱mi .
(trg)="b.MAT.5.15.1"> Canÿe uajuinÿanë́sha tcojuajuínÿena ora , ndoñe cajonëshe tajsoye jtsabuájuama , sinó tsbanánoca juajájuama , chca , nÿetsca ents̈anga chë yebnents̈e tmojtsemnëngbiama chaotsebínÿnama .
(src)="b.MAT.5.16.1"> Je su̱ta bas oloi ñiwo̱ka̱ ditsä wäna , ji we̱ bas te bäi su̱aklä ijewa wa̱ , je oloi ja̱mi ijewa wa̱ bas Ká se̱nak ka̱jöir kjeishäklä .
(trg)="b.MAT.5.16.1"> Cachcá ts̈ëngaftanga , ents̈angbe delante mo binÿnayëngcá s̈mochtsemna , as chënga ts̈ëngaftanga ts̈abe soyënga s̈muamama chamuinÿama , y chca , chënga chamuinÿanÿé chë Taitá , Bëngbe Bëtsá celoca endmëná , corente uamaná y obená bétsemnama ca ” — Jesús tojánayana .
(src)="b.MAT.5.17.1"> “ Ke bas ku̱ ibiketsa yis de rä ka̱wei yöle , ñakäi kte yile jile bata shäk wa wa̱ , je ju̱akksa̱ ni .
(src)="b.MAT.5.17.2"> Ka yis dene rä je ju̱akksa̱ kuna , ata yis de rä iwawa̱k .
(trg)="b.MAT.5.17.1"> “ Ndoñe s̈mattsejuabnaye , nts̈amo Moisesbe leyiñe iuayancá y chë Bëngbe Bëtsabe juabna oyebuambnayënga tmojanayancá jabétsepochocama ats̈e tijabo ca .
(trg)="b.MAT.5.17.2"> Ats̈e ndoñe chiyátabo chë soyënga jabétsepochocama , sinó jabábuayenama ndayá chë soyënga ndegombre bétsayanama .
(src)="b.MAT.5.18.1"> Kte si̱ wà yis te ishe bas ia̱ , ka̱jöir irä ka̱jiska irä ka kjäju̱ba bala na ka̱wei yöle äyë wä tsi̱neí , itsa̱tkeleíbä jibä ka tse̱nak ju̱nakmi etka wä a̱ni , ata je biköle wao̱na e̱ná kjepa itse̱rju̱mi rä .
(trg)="b.MAT.5.18.1"> Ndegombre s̈cuayana : Celoca y quem luare chaojëftsemnëntscuana , ndocná queochatobenaye ni canÿe punto , ni canÿe letra chë leyënguents̈ana jtsejuánana , lempe nts̈amo jochnënguama yomncá chaojtsemnëntscuana .
(src)="b.MAT.5.19.1"> Je ne ki̱ka yi te sa pakale ji wa̱k etka tsi̱nebä jibä jawa̱ ka wao̱le kuna , ñakäi sa saka pakte ite jekäi iwa̱k ra , jera ka̱jöir gobiernoí ska je kirmi rä bena katäbäka .
(src)="b.MAT.5.19.2"> Ata yi te je wawá̱ ra , je wapakta ra , jera ka̱jöir gobiernoí ska je kirmi rä bakleka̱ .
(trg)="b.MAT.5.19.1"> Chíyeca , nda nÿe mo canÿe mando chë leyënguiñe ndoñe tonjoyeuná cha , masque nÿe base soye chë mando tojtsemna , y chë ínÿenga cachcá tojtsabuatambá , cha Bëngbe Bëtsabe amë́ndayoca chë más nduamaná echántsemna .
(trg)="b.MAT.5.19.2"> Pero ndëmuanÿenga tmojtsama nts̈amo Bëngbe Bëtsá tojamëndacá y chë ínÿenga cachcá chamotsamama tmojtsabuátambase , chënga Bëngbe Bëtsabe amë́ndayoca uámanënga mochántsemna .
(src)="b.MAT.5.20.1"> Ata yis te ishe bas ia̱ , ka bas se̱ne wämo fariseo wa tsa̱ta , ñayöle ka̱wei wà wa tsa̱ta ra , jera a̱ni ka bas däkwa̱ ka̱jöir gobierno ja̱mi .
(trg)="b.MAT.5.20.1"> Chë soyëngamna mënts̈á s̈cuayana : Ts̈ëngaftanga chë ley abuátambayënga y fariseúngbioye ndoñe s̈montsayënjanase , jtsamama nts̈amo Bëngbe Bëtsá tcmojamëndacá , ndocna te Bëngbe Bëtsabe amë́ndayoye ques̈mochátamashjna .
(src)="b.MAT.5.21.1"> “ Bas wa̱ issële iyileta̱na sa bakle mikle wa ia̱ : ‘ Ke sa ktawa̱ , ’ ñakäi : “ Yi te sa ktawa̱ ra , je ki̱ nui rä ja̱nakka̱ sä ktei wabiketsäkläksa̱ ska .
(trg)="b.MAT.5.21.1"> “ Ts̈ëngaftanga s̈mojouena nts̈amo Bëngbe Bëtsá ts̈ëngaftangbe bëts taitanga tojanamëndacá : ‘ Ndoñe catjóba ca .
(trg)="b.MAT.5.21.2"> Chca ochjajnayá bontsemna jobuambayana chë ents̈angbiama ts̈abá o ndoñe ts̈abá tmonjamama endbayanabe delante , ndáyeca chca ca . ’
(src)="b.MAT.5.22.1"> Ata yis te ishe bas ia̱ , yi je̱r ki̱ iel iarke̱ ra , je ki̱ nui rä ja̱nakka̱ sä ktei wabiketsäkksa̱ wa wa̱ ; ñaebä yi te ishe iel ia̱ : ‘ Ba rä ka ka̱ta ’ ni ra , je ki̱ nui rä ja̱nakka̱ sä ktei wabiketsäkksa̱ wa wa̱ ; ñaebä yi te ishe : ‘ Ba rä ka je̱r ta ’ ni ra , je wakei rä ju̱nakmi sä tuläklämi yökö í wäkaleka̱ ska .
(trg)="b.MAT.5.22.1"> Pero ats̈e s̈cuayana , nda cachabe cats̈átaftaca tbojetna , chánaca bontsemna jobuambayana chë ents̈angbiama ts̈abá o ndoñe ts̈abá tmonjamama endbayanabe delante , ndáyeca chca ca .
(trg)="b.MAT.5.22.2"> Nda cachabe cats̈átbioye puerte tbojtsáboyënja , cha bontsemna chë Sanedrín ca uabaina mándayëngbe delante jobuambayana ndáyeca chca ca ; y nda cachabe cats̈atbiama opjema ca tojayana , nts̈amo cha bétsamama , cha bontsemna chë infiernoca íñeshoye jama .