Kasi soki moto moko oyo akufá akei epai na bango, bakobongola mitema.' 31 Kasi Abraham azongiseli ye: 'Soki balingi koyokela Moize té ná baprofete, bakondima pe té ata soki moto akufá asekwi.' "
Akɛ liɛŋkɛ kɛ.' 30 Kä cuɛ wee i̱, 'Ëëy, A-bɛ-ram gua̱di̱n, mi wä ram mi ci rɔ jiɛc li̱th wä kä kɛ, bikɛ rɔ ri̱t kä dueerkiɛn.' 31 Kä cu A-bɛ-ram ɛ jiök i̱, 'Mi /cikɛ ŋuɔ̱t Muthɛ kɛnɛ ruaacni göökni bi liŋ, /cakɛ dee jakä ŋa̱th ɛ raan a cäŋɛ mi ci raan rɔ jiɛc li̱th.' "
salut bak, ya pas de mal, et merci;)
ji poth, bä ram ɔ lam ji mɔ lam, kä thär
"Napesi yango bomoi ya seko; bongo yango ekobeba ata mokolo moko té.
28 Ɣän cäkɛ ka̱m tëk mi thil pek, kä /cikɛ bi met nuɔɔr.
Batianaki tembe bango na bango, mpe balobaki: 'Soki tolobi: "Nzambe," ye akotuna biso: "Bongo mpo na ni ni bondimelaki ye te?"
Luɔ̱cɛ jɛ ɣä." 31 Kä cukɛ ruac kärɔ̱, wäkɛ i̱, "Mi wä kɔn ɛ wä lar i̱ bëë nhial, bɛ kɔn jiök i̱, 'Kä ɛŋu /ka̱nɛ jɛ ŋäth ɔ?' 32 Kä mi wä kɔn ɛ lar i̱, 'Ɛ duŋ nath'?"
38 Oyo nde mobeko ya liboso mpe oyo eleki monene.
38 Nɛmɛ ɛ jɛn ŋut in di̱i̱t, kä ɛ jɛn in nhiamdiɛn.
Liloba ya Nzambe ezali na nguya.
Rieet Kuɔth tin cɛ lar kɛ kɛn buɔ̱mdan.
Ndimela ye yango na monoko ya batemwe mibale to misato.
16 Kä mi /cɛ ruacdu liŋ, naŋ ram kɛl kiɛ nɛy da̱ŋ rɛw kɔ̱kiɛn kɛ ji̱ kɛɛl, kɛ ɣöö bɛ ruaacni diaal tëë cia lat ŋa̱c a thil diw kɛ li̱eŋ nɛɛni da̱ŋ rɛw kiɛ diɔ̱k.
3 Esengo na moto oyo azali kotanga maloba ya kosakola oyo, mpe esengo na bato oyo bazali koyoka yango mpe bazali kobatela makambo oyo ekomama na kati na yango, pamba te tango ekomi pene-pene.
3 Puɔ̱th akɛ ram mi kuɛɛn ruaacni go̱o̱kä ti̱ti̱, kä puɔ̱th akɛ nɛy tin cikɛ li̱ŋ, kä kääp min ca gɔ̱a̱r thi̱n, kɛ ɣöö ci gua̱a̱th thia̱k.
40 Pamba te, oyo ayinaka biso te azali mpo na biso.
40 Kɛ ɣöö ram mi /ci tɛr kɛ kɔn, ɛ raandan pa̱ny.
30 Bóyokisa Molimo Mosantu ya Nzambe mawa té, pamba té azali elembo oyo Nzambe atieli bino, elakisi 'tè ye akoya kosilisa boumbu na bino, na mokolo ya suka.
30 Kä /cuarɛ Yiëë Kuɔth in Gɔaa in Rɛl Rɔ lɔcdɛ jakä jiɛth, kɛ ɣöö jɛn yiëë ɛ biɛl mi nyooth ɣöö kɛ yɛn nɛɛ Kuɔth kɛ cäŋ luël.
mpe bakopesa ye kombo Emanuele;
kä cuɛ kɛ moc ciöt i Raan, ni ɛn cäŋ ëë cakkɛ
Bango nyonso balobaka na minoko?
Ruac kɛn diaal kɛ thuk ti kueckɛ?
2 Pamba te, biso mpe, bateyaki biso Sango Malamu ndenge mpe bateyaki bango; kasi Liloba oyo bayokaki esalisaki bango na eloko moko te, pamba te tango bayokaki yango, bayambaki yango na kondima te.
2 Kɛ ɣöö canɛ thuk ti gɔw liŋ ce̱tkɛ kɛ, duundɛ ɣöö ruac in ci kɛn ɛ liŋ thilɛ mi gɔaa mi cɛ lät kä kɛ, kɛ ɣöö /kenkɛ min ca liŋ nhɔk kɛ ŋa̱th.
1 Bongo namonaki na loboko ya mobali ya Moto oyo avandaki na kiti ya Bokonzi, buku moko, bakoma yango na kati mpe na libanda mpe ezalaki ya kokangama na mazita sambo.
1 Kä tet cuëëc raam in nyuur kɔam kuäärä, cua ko̱l gɔ̱rä mi ca rɛydɛ kɛnɛ jɔkdɛ gɔ̱r nɛn, kä ca dil kɛ di̱i̱li bärɔw.
Makambo minene oyo esalemi kati ya basaleli ya Nzambe emonisi ete nsuka ekómi mpenza pene.
pana xtyucua tsa Ni jiꞌi̱ ñati̱ nu xti ti chaꞌ ntsuꞌu tyiquee nguꞌ cuentya jiꞌi̱ ycuiꞌ ca nguꞌ.
Nakozala Nzambe na bango, mpe bango bakozala bato na ngai."
Bi ɣän a Kuothdiɛn, kä bikɛ a nɛɛkä.
Eloko nini ozali na yango oyo Nzambe apesi yo té?
Kä ɛŋu tekɛ ji̱ mɔ mi /ka̱n ka̱m ji̱?
2 Bongo moto moko ya maladi ya maba ayaki, afukamaki liboso na ye, mpe alobaki: 'Nkolo, soki olingi, okoki kokomisa ngai peto.
2 Kä cu ram mi tekɛ dhɔp ben kä jɛ, cuɛ rɔ ka̱m mua̱a̱l nhiamdɛ, kä cuɛ wee i̱, "Kuäär ni Kuoth, mi nhɔki jɛ, deri ɣä jakä gɔaa." 3 Kä cu Yecu tetdɛ ri̱c, cuɛ jɛ thiap, wëë i̱, "Ɣän nhɔakä jɛ.
Bazali bato ya Israel?
Kä kɛn kɛ ji̱ I-thɛ-rɛl?
Soki moto aponi kosala mokano ya Nzambe, akoyeba soki mateya na ngai ewuti na Nzambe to mpe nalobaka na kombo na ngai moko.
17 Mi tëëkɛ ram mi lät ni ruac Kuɔth, bɛ jɛ ŋa̱c mi bä ŋi̱i̱c ɛmɛ kä Kuoth, kiɛ latdä ni ruacdä ɣän Kärɔa.
Bongo Yesu abengaki bango, mpe alobaki na bango na masapo: - Ndenge nini Satana akoki kobengana satana?
23 Kä cu Yecu kɛ cɔl, kä cuɛ ruac kɛ kɛ kɛ cäätni i̱, "Dee Cɛy-tan, Cɛy-tan tuɔ̱k raar i̱di? 24 Kä mi ci kuäär rɔ da̱a̱k kärɔa a bɛ te tɛr ɛn kuäär ɛmɔ /cɛ dee cuɔ̱ŋ.
Yango wana, Yesu azali na soni te mpo na kobenga bango bandeko na ye; ndenge
Kɛ kui̱c ɛmɔ Yecu /cɛ po̱c kɛ ɣöö bɛ kɛ cɔl i̱ gaatmani.
Tozali libota moko.'
ɤän kɔnɛ ji gɔaalä."
15 Pamba te, basusu basi'babungi nzela mpo na kolanda Satana.
15 Kɛ ɣöö ci tha̱a̱ŋkiɛn rɔ̱ ku thuŋ riet kɔɔr Cɛy-tan.
Bongo asimbaki ngai na loboko na ye ya mobali mpe alobaki: 'Kobanga te!
Kä duundɛ ɣöö cuɛ tet cuëëcdɛ la̱th wi̱i̱dä, wëë i̱, "/Cu dual.
Nakozala Nzambe na bango pe bango bakozala bato na ngai."
Bi ɣän a Kuothdiɛn, kä bikɛ a nɛɛkä.
Bango nde basali ba dossiers na
Naath kɛ ji̱ dueeri.
Alobaki ete: "Na ndenge yango bato nyonso bakoyeba ete bozali bayekoli na ngai, soki bozali na bolingo na kati na bino."
Cu Yecu wee: "Kɛ jɛn duɔ̱ɔ̱p ɛmɔ bi nɛy diaal ɛ ŋa̱c ɛn ɣöö lapɛ ji̱ kɔaarä, mi nhɔk yɛn rɔ̱."
22 Pamba te Moyize alobaki: 'Nkolo Nzambe na bino akobimisela bino, na kati ya bandeko na bino, moprofeta moko lokola ngai: Esengeli boyoka nyonso oyo akoyebisa bino.
22 Cu Muthɛ wee i̱, 'Bi Kuäär ni Kuoth in la Kuothdu yɛ jiëc gök rɛy dämuɔɔri mi ce̱tkɛ ɣä.
18 Yango wana, tolingaki koya epai na bino; ngai moko Polo, namekaki yango mbala moko mpe mbala mibale - kasi Satana akangelaki biso nzela.
18 Kä cuakɔ jɛ go̱r ɛn ɣöö bakɔ ben kä yɛ, ce̱tkɛ ɣän Puɔl cua jɛ go̱r i̱ bä rɔ nyɔk kɛ ben nikä ti nyin ŋuan, kä duundɛ ɣöö ci Cɛy-tan rɔ ga̱k dupda.
2 Ayaki epai ya Yesu na butu, mpe alobaki na ye: 'Rabi, toyebi ete ozali moteyi oyo awuta epai ya Nzambe pamba te, moto moko te akoki kosala makamwisi oyo yo ozali kosala soki Nzambe azali elongo na ye te!
2 Cuɛ ben kä Yecu kɛ wäär, cuɛ wee i̱, "Ŋi̱i̱c, ŋa̱ckɔ jɛ ɛn ɣöö ɛ ji̱n ŋi̱i̱c mi bëë ni kä Kuoth, kɛ ɣöö thilɛ ram mi dee lätdi ga̱ykɛ naath ti lätdi ti la̱t, ɛ ni mi te Kuoth kɛɛl kɛ jɛ." 3 Cu Yecu jɛ loc i̱, "Ɛpuc, ɛpuc ɣän la̱rä jɛ ji̱, mi /ca raan bi nyɔk kɛ di̱eth, /cɛ dee cop cieŋ kuäärä Kuɔth." 4 Cu Ni-kɔ-di̱i̱-mäth jɛ jiök i̱, "Dëë raan lɛ nyɔk kɛ di̱eth i̱di kä cɛ kɔŋ di̱t?
Mpe Moize amataki lisusu na ngomba.
Musa bɛ dumuni ̀ kɛ.
Eloko nini ozali na yango, oyo bapesaki yo te?
Kä ɛŋu tekɛ ji̱ mɔ mi /ka̱n ka̱m ji̱?
Yango wana alobaki ete: "Ngai nazali lisekwa."
Cɛ lar i "Ɣän ruɛtä, kä
Kasi bino, ata bomonaki bongo, bobongolaki mitema te mpe bondimelaki ye te!
Kä cäŋɛ mëë cia jɛ nɛn, /ka̱nɛ wi̱cdun car, kä /ka̱nɛ jɛ ŋäth." 33 "Liɛŋɛ cäät mi dɔ̱diɛn.
Moto moko na kati ya baprofeta ya bato ya Krete alobaki: Bato ya Krete bazalaka tango nyonso bato ya lokuta; bazali banyama ya mabe penza, bato ya lokoso mpe bagoigoi.
12 Ci ram kɛl kä kɛ mi la gökdiɛn pa̱ny ɛ lar i̱, "Ji̱ Ku-riit kɛ ji̱ ka̱a̱cni ni ciaŋ, kɛ ley ti jiäk, kɛ nɛy ti nyɔap." 13 Nën ɛmɔ ɛ thuɔ̱k.
17 Ye azali liboso ya biloko nyonso, mpe kati na ye nde biloko nyonso ezali na esika na yango.
17 Jɛn tëë thi̱n kä ti diaal kɛ nhiam, kä jɛn käpɛ ŋɔaani diaal kɛɛl kɛ jɛ.
10 Soki moto aye epai na bino mpe aye na mateya oyo te, boyamba ye na ndako na bino te mpe bopesa ye mbote te.
10 Mi tëëkɛ ram kɛl mi ci ben kä yɛ, kä /cɛ ŋi̱i̱c ɛmɛ no̱ŋ yɛ, /cuarɛ jɛ nyuur, kä /cuarɛ jɛ nho̱k ben dueel.
Yesu alobaki: "Bato zomi bakómaki pɛto, boye te?
17 Kä cu Yecu wee i̱, "/Cikɛ nɛy da̱ŋ wäl kɛn tin ci gɔw?
kala bakota yau,
tā jiùshìshuō nǐ qiǎng yī dān jiù wǔ kuài qián,
9 Bandeko na ngai, bokanisa bapasi na biso mpe mosala ya makasi oyo tosalaki; tozalaki kosala mosala butu mpe moi, mpe toboyaki kozala mokumba epai ya moto ata moko na kati na bino, na tango tozalaki koteya bino Sango Malamu ya Nzambe.
9 Kä ci yɛn la̱tda kɛnɛ cuɔ̱cda tim gaatmaari, cakɔ lät kɛ wäär kɛnɛ cäŋ, kɛ ɣöö thilɛ ram mi bakɔ moc riɛk gua̱a̱th in lät nɛy yɛ thuk Kuɔth ti gɔw.
Nzambe azali ta boyebi mpe buanya (sage).
19 Kɛ ɣöö pɛl ɣɔaa ɛmɛ ɛ dɔ̱ɔ̱r kä Kuɔth.
8 Zalani te bo epai ya bango, mpo Tata wa bino ayebi makambo kani bosengeli na yango yambo bosenge ye.
8 /Cuarɛ bi ce̱tkɛ kɛ, kɛ ɣöö Guurun ŋäcɛ min görɛ, a /ka̱nɛ jɛ ni thiec.
Ya solo nalobi na bino, ye aleki kutu moprofeta.
Ɣɔ̱ɔ̱n, ɣän la̱rä jɛ yɛ, ɛ mi leny gök.
Nde tojali kotalela likolo na sika mpe nse na sika, pelamoko elakaki ye; boyengebene ekofanda kati na yango.
13 Kä duundɛ ɣöö ce̱tkɛ ruacdɛ min ca lar liɛpnɛ ciëŋ nhial kɛnɛ piny tin pay cak, gua̱a̱th in cieŋ cuŋ thi̱n.
35 Pamba te, oyo asalaka mokano ya Nzambe, ye nde azali ndeko na ngai ya mobali, ndeko na ngai ya mwasi mpe mana na ngai.
35 Ram ɔ lät ni ruac Kuɔthɔ, ɛ jɛn dämaar kä ɛ nyimaar, kä ɛ maar."
Bongo bapostolo bazalaki kokabola yango na moto na moto, ndenge posa ya moto na moto ezalaki kosenga.
35 Kä bi kɛn ɛ la̱th nhiam jaakni, kä bi jaak ɛ da̱a̱k ce̱tkɛ min go̱o̱r raan jɛ.
Bongo anzelu moko na kati ya banzelu sambo oyo bazalaki na bakoposambo, ayaki mpe alobaki na ngai: - Yaka, nakolakisa yo etumbu ya mwasi ya ndumba monene, oyo avandi likolo ya bamayi mingi.
1 Kä cu ram kɛl kä ja̱a̱k nhial da̱ŋ bärɔw tin tekɛ thääk da̱ŋ bärɔw ben, kä ɣä cuɛ wee i̱, "Bër, bä ji̱ ben nyuɔ̱th luk lerä in di̱i̱t in ci nyuur wi̱i̱ pi̱i̱ni ti ŋuan.
20 Bongo atalaki bayekoli na ye mpe alobaki: 'Esengo na bino baoyo bozali babola, pamba te Bokonzi ya Nzambe ezali ya bino!
20 Kä cu Yecu ji̱ kɔaarɛ guic, kä cuɛ wee i̱, "Ca yɛ poth, yɛn nɛy ti can, kɛ ɣöö Kuäär Kuoth ɛ duŋdun.
21 Mwana alobi na ye: Tata, nasalaki mabe na miso ya Nzambe pe na miso na yo.
21 Kä cu gatdɛ jɛ jiök i̱, 'Ɣän cä duer nhiam Kuɔth nhial amäni nhiamdu.