Vlei Bristlegrass - Jwang - Afrika Borwa
Vlei Bristlegrass - Bojang - Afrika Borwa


sebopeho le boholo ba pehelo ya moedi;
go sekisiwa phatlhalatsa mo kgotlatshekelong ya tlwaelo,

197. Ditshebeletso tsa Setjhaba
Kgaolo ya 10: Taolo ya Merero ya Setšhaba (195-197)

Torofeiye - Dipalesa - Afrika Borwa
Sweet Prickly Pear - Dithunya - Afrika Borwa

Magapule - Dipalesa - Afrika Borwa
Arum Lily - Dithunya - Afrika Borwa

Boima (E tshehadi): Dikilogerama tse 8 - 20
Oribi - Dimamale - Afrika Borwa

Tshebediso
Setswana

Baobab - Difate - Afrika Borwa
Mowana - Ditlhare - Afrika Borwa

Lebitso
Ponalo

Ho hlakolwa ha ntlha ya 24.
Phumulo ya temana ya 24.

Sefate sa Welwitschia - Difate - Afrika Borwa
Welwitschia - Ditlhare - Afrika Borwa

199. Ho thehwa, sebopeho le taolo ya ditshebeletso tsa tshireletso tsa naha
Kgaolo 11: Ditirelo tsa Pabalesego (198-210)

Masepala o lokela ho—
Khansele ya Mmasepala e ka-

Kgama - Dinyantshi - Afrika Borwa
Kwalata - Dimamale - Afrika Borwa

Kgano tse tsehadi di kala digeramo tse 575 nyane ho tse tona, tsona di kala digeramo tse 715. Mmala wa tsona o fapafapane mahareng a bosootho le bokgubedu ho ya ka sebaka se di phelang teng. Dimpeng, mmala wa tsona o a kganya. Mehatla ya tsona e melele ka ntlha a ntsho, eo e leng seo mofuta ona wa kgano o sejwang ka teng. Dibakeng tse bathang dikgano tsena di a ntshofala.
Kganwe tse di tshegadi di fitlhelela bokete jwa 575 gr. mme di dinnye mo go tsa tonanyana tse bokete jwa tsona e leng 715 gr. Mmala o fapaana go tswa go o borokwa go ya kwa go o mo khunou go ya ka tikologo e di phelang mo go yona. Matlase a tsona a mmala o mosetlhana. Megatla ya ona e meleele ele mentsho kwa dintlhaneng, eleng semelo sa phologolo eno. Mo di tikologong tse di tsididi mmala wa tsona o ka ntshofala.

Di Fumanwa Kae
Lelapa: Hyaenidae

Ho hlakolwa ha ntlha 26.
Phumulo ya temana ya 26.

Provense ya Gauteng
Porofense ya Gauteng

Lebitso le Tlwaelehileng la Leloko
Manta ray - Botshelo jwa Lewatle - Afrika Borwa

tshepahala Molaotheong, Rephaboliking le setjhabeng sa yona;
Kgaolo 3: Puso ya Tirisano (40-41)

Dikarolo tsa 213, 214, 215, 216, 218, 226, 227, 228, 229, le 230 di sebediswa ka 1Pherekgong 1998, mme hona ha ho kgetholle ho phethwa ho ya ka dipehelo tsa Molaotheo wa molao o lebeletsweng ho dipehelo tseo pele ho letsatsi leo. Pele ho letsatsi leo dipehelo tse tshwanang le tsa sewelo tsa Molaotheo wa Rephaboliki ya Afrika Borwa wa 1993, o tla nne o sebetse.
Dikarolo 213, 214, 215, 216, 218, 226, 227, 228, 229 le 230 di tsena tirisong ka 1 Ferikgong 1998, mme se ga se thibele kamogelo ya taelo ngwe le ngwe ya molao o o tlhalositsweng pele ga letlha go ya ka Molaotheo o. Go fitlha ka letlha leo, taelo ngwe le ngwe e e tshwanang le ditaelo tse di maleba tsa Molaotheo wa Rephaboliki ya Aforika Borwa, wa 1993, di tla dula di dirisiwa.

entswe ka molao
amogelwa ke Palamente.

Mosifa - Difate - Afrika Borwa
Tsaro - Ditlhare - Afrika Borwa

[Tsebiso ka kakaretso; tebiso e hlomphehang e entsweng Gazeteng ya Mmuso 24155 ya 6 Tshitwe, 2002 le Gazete ya Mmuso 25213 ya Phupu, 2003]
[Ntlhakakaretso: Ditebogo tsa tlotlo tse di tsentsweng mo Kuranteng ya Puso 24155 ya 6 Sedimont- hole, 2002 le mo Kuranteng ya Puso 25213 ya 25 Phukwi, 2003.]

Bokalo (tshehadi): 8.6 – 11.8 kg
Bokete (Tonanyana): 8,6 - 13,5 kg

Pela – e tsejwa hape ka Senyesemane ka lebitso la Rock Hyrax [Procavia capensis]
Pela – Ga jaanong e bidiwa Rock Hyrax ka sekgowa (Procavia capensis)

E ja plankton tse kgolo jwalo ka crustacean plankton larvae.
E fepa ka plankton e tona jaaka di-crustacean plankton larvae.

Mefuta e Tlwaelehileng
Flatworms - Botshelo jwa Lewatle - Afrika Borwa

Boima ba tse tshehadi: 30-36 kg
Boima (monna): 40 - 77 kg

Dikarolo tsa 82(4)(b), 215, 218(1), 224 ho isa ho 228, 236(1), (2), (3), (6), (7)(b) le (8) le 237(1) le 239(4) le(5) tsa Molaotheo wa kgale di ntse di le tshebetsong jwalo ka ha eka Molaotheo wa kgale ha o a phumulwa, ho ya ka—
Dikarolo 82(4)(b), 215, 218(1), 219(1), 224 go isa go 228, 236(1),(2),(3),(6), (7)(b), le(8), 237(1) le(2)(a) le 239(4) le(5) tsa Molaotheo wa pele, di tswelela go dirisiwa fela go tshwana le fa Molaotheo o o sa phimolwa, go ikaegilwe ka –

Modiba - Difate - Afrika Borwa
Morukuru - Ditlhare - Afrika Borwa

Sephephetho - Dipalesa - Afrika Borwa
Wild Ginger - Dithunya - Afrika Borwa

dipuo tsohle tse sebediswang ka mehla ka hara Afrika Borwa, ho kenyeletswa German, Greek, Gujarati, Hindi, Portuguese, Tamil, Telegu le Urdu; le
dipuo tsotlhe tse di dirisiwang ka gale ke ditlhopha tsa batho mo Aforika Borwa, go akarediwa German, Greek, Gujarati, Hindu, Portuguese, Tamil, Telegu, le Urdu; le

Motjhallahatlatshweu - Dinyantshi - Afrika Borwa
Moselamotlhaka - Dimamale - Afrika Borwa

164. Dintlha tse ding
161. Tshwanelo

a thonyeditswe ho ba setho sa Kabinete;
a kgethetswe go ya kwa Kabineteng;

Bokalo ha di tswalwa – digeramo tse 600
Kolobe ya Naga - Dimamale - Afrika Borwa

Mefuta e Tlwaelehileng
Lobstara ya maoto a ma telele ya mokokotlo - Panulirus longipes

Mofudi o ja jwang bo tala bo kgutswane empa ka nako tse ding mofudi o ka ja mahlaku, dikutu le metso ya jwang bo ommeng.
Di-Eland tse di golo e nna ditswasetlhabelo tsa Setlhopha sa ditau le diphiri tsa mabala, mme tse di nnye di nna batswasetlhabelo ba diphologolotse di jang nama jaaka Nkwe, Lengau le dintšwa tse di tlhaga.

Jwang ba Mafika - Jwang - Afrika Borwa
Lefielo - Bojang - Afrika Borwa

Sefate sa Boroso - Difate - Afrika Borwa
Moporoto - Ditlhare - Afrika Borwa

Dibaka tse tsebahalang ke Sodwana, Comoros le Indonesia.
Di itsege gape ka maina a Sodwana, Comoros le Indonesia.

Bojwang bo bolelele ba mitara. Makgasi le kutu e mokoti a teteyantswe ke moriri o velevete. Palesa e teteyane, makala a arohaneng a moriri a tswelang pele ho motsu qetellong, e bulelehileng kapa e dumelletswe. Karolo e mmala wa letlalo e moriri o teteyaneng.
Boleele jo bo fitlhang 1m. Matlhare le dithitô di apesitswe ke meritshana e e kitlaneng e le boleta. Thunya-kakaretso ke ngatana e e kitlaneng e le meritshana e ê isang go ntlhaneng e ê motsu, e bulegile kgotsa e funyetse. Dinoko di kitlane ka meritshana.

Bolelele bat se Tshehadi: sentimitata tse 115
Kolobe ya naga - Dimamale - Afrika Borwa

MEBUSA
MONATE

Bolelele ba tse tshehadi: Dimilimitara tse 558
Kolobe ya Mosima [Orycteropus afer]

Lehlake - Dinonyana - Afrika Borwa
Letlêrêtlêrê La Sehuba Sa Lilac - Dinonyane - Afrika Borwa

Lefielo - Jwang - Afrika Borwa
Mogatla Wa Katse - Bojang - Afrika Borwa

Moole - Difate - Afrika Borwa
Mokoba - Ditlhare - Afrika Borwa

Ditholwana
Di Fitlhelwang kwa kae?