# nn/docmessages/kdebase-apps/kinfocenter.xml.gz
# sl/docmessages/kdebase-apps/kinfocenter.xml.gz

(src)="s1"> & infocenter ;
(trg)="s1"> Nadzorno središče & kde ;
(src)="s5"> Dokumentet gjer greie for & kde ; informasjonsoversikta .
(trg)="s5"> Ta dokumentacija opisuje Nadzorno središče & kde ; .
(src)="s6"> KDE
(trg)="s6"> KDE
(src)="s7"> oppslagstavle
(trg)="s7"> Nadzorno središče & kde ;
(src)="s8"> system
(trg)="s8"> Sistem
(src)="s9"> opplysning
(trg)="s9"> Informacije
(src)="s10"> modul
(trg)="s10"> modul
(src)="s11"> & infocenter ; ( heretter vert det referert til som informasjonsoversikta ) gjev deg eit sentralisert og høveleg oversikt over korleis systemet & kde ; er samansett .
(trg)="s11"> Nadzorno središče KDE ( od sedaj naprej preprosto le nadzorno središče ) ponuja centraliziran in udoben način nastavljanja lastnosti & kde ; .
(src)="s12"> Informasjonsoversikta er bygd opp av mangfaldige modular . Kvar module er ei særskilt tilpassing , men informasjonsoversikta organiserer alle desse programma til ein høveleg heilskap .
(trg)="s12"> Nadzorno središče je zgrajeno iz mnogih modulov . Vsak modul je samostojen program , vendar pa Nadzorno središče uredi vse te programe na eni sami , udobni lokaciji .
(src)="s13"> Du bruker & infocenter ;
(trg)="s13"> Uporaba nadzornega središča ;
(src)="s14"> Den neste gruppa fortel om korleis du bruker sjølve informasjonsoversikta . Opplysningar om dei individuelle modulane finn du under informasjonsoversiktsmodular
(trg)="s14"> Naslednji razdelek podrobno opisuje uporabo nadzornega središča samega . Za informacije o posameznih modulih poglejte prosim v Moduli nadzornega središča
(src)="s15"> Start & infocenter ;
(trg)="s15"> Zagon & kcontrol ; - a
(src)="s16"> Informasjonsoversikta & infocenter ; kan verta starta på tre måtar :
(trg)="s16"> Nadzorno središče lahko poženete na 3 načine :
(src)="s17"> Velja K tasten System informasjonsoversikta frå & kde ; panelet .
(trg)="s17"> Z izbiro gumba K Nadzorno središče s & kde ; pulta .
(src)="s18"> Trykk på Alt ; F2 .
(trg)="s18"> S pritiskom Alt ; F2 .
(src)="s20"> Du kan skriva oppslagstavle & ved kvar kommandomelding .
(trg)="s20"> Na katerikoli lupini lahko vtipkate kcontrol & .
(src)="s21"> Alle desse tre måtane verkar likt og gjev det same resultatet .
(trg)="s21"> Vse tri metode so enakovredne in dajo enak rezultat .
(src)="s22"> Rastret & infocenter ;
(trg)="s22"> Zaslon nadzornega središča
(src)="s23"> Når du startar informasjonstavla , får du opp eit vindauge som kan verta delt inn i tre funksjonsdelar .
(trg)="s23"> Ko poženete nadzorno središče se pojavi okno , ki je lahko razdeljeno na 3 funkcijske dele .
(src)="s24"> Tvers over toppen ligg ei menylinje . På menylinja får du snøgg tilgang til dei fleste & infocenter ; programma . Menyane er spesifiserte på informasjonstavla & kde ; .
(trg)="s24"> Na vrhu je izbirna letev . Ta vam ponuja hiter dostop do večine možnosti , ki jih ponuja Nadzorno središče . Menuji so podrobneje opisani v Menuji nadzornega središča & kde ;
(src)="s25"> I venstre marg ligg ei modulspalte . Du kan velja kva modul du vil utforska . Du kan læra deg å navigera mellom modulane i den seksjonen som heiter Navigasjonsmodular .
(trg)="s25"> Na levi strani je stolpec . Tukaj izbirate katere module želite nastaviti . O tem , kako navigirati po modulih se lahko poučite v razdelku Navigacijski moduli .
(src)="s26"> Hovudrubrikken viser sume systeminformasjonar .
(trg)="s26"> Siv pravokotnik ( s čarovnikom ) vam prikazuje nekatere uporabne sistemske informacije .
(src)="s27"> Menyaneinfocenter ;
(trg)="s27"> Menuji & kcontrol ; - a
(src)="s28"> Neste avsnitt forklarar stutt det som kvart dataelement gjer .
(trg)="s28"> Naslednji razdelek vam poda kratek opis , kaj dela vsak ukaz posebej v menujih .
(src)="s29"> Filemeny
(trg)="s29"> Menu Datoteka
(src)="s30"> Filmenyen har enkel inngang .
(trg)="s30"> Menu Datoteka ima le en vnos .
(src)="s31"> Ctrl ; Q Fjern dokument
(trg)="s31"> Ctrl ; Q Datoteka Končaj
(src)="s32"> Slå av informasjonstavla .
(trg)="s32"> Zapre nadzorno središče .
(src)="s33"> Hjelpemeny
(trg)="s33"> Menu Pomoč
(src)="s35"> Slå av & kde ; informasjonstavla
(trg)="s35"> Zapuščanje nadzornega središča & kde ;
(src)="s36"> Du kan slå av informasjonstavla på tre ulike måtar :
(trg)="s36"> Nadzorno središče lahko zapustite na enega izmed treh načinov :
(src)="s37"> Vel Fjern dokument frå menylinja .
(trg)="s37"> Izberite Datoteka Končaj v menujski vrstici .
(src)="s38"> Trykk Ctrl ; Q på tastaturet .
(trg)="s38"> Pritisnite Ctrl ; Q .
(src)="s39"> Klikk Lukketasten på tramma rundt oppslagstavla .
(trg)="s39"> Kliknite na gumb Zapri na okvirju , ki obdaja nadzorno središče .
(src)="s40"> Modulaneinfocenter ;
(trg)="s40"> Moduli & kcontrol ; - a
(src)="s41"> Navigering av modular .
(trg)="s41"> Navigacijski moduli
(src)="s42"> Dette er ei liste over standard konfigurasjonsmodular( sorted by category ) som vert støtta av kde ; grunninnpakninga . Merk deg at det kan finnast mange fleire modular i systemet ditt dersom du har installert anna programvare i tillegg .
(trg)="s42"> To je seznam standardnih nastavitvenih modulov ( razporejenih po kategorijah ) , ki pridejo s paketom KDE base . Upoštevajte prosim , da je lahko na vašem sistemu mnogo več modulov , če ste namestili dodatno programsko opremo .
(src)="s57"> Lyd
(trg)="s57"> Zvok
(src)="s60"> Tiltru og lisens
(trg)="s60"> Zahvala in licence
(src)="s61"> & infocenter ;
(trg)="s61"> Nadzorno središče & kde ;
(src)="s62"> Oppgavsrett til programmet 1997- 2001 : & infocenter ; Utviklarane
(trg)="s62"> Pravice razširjanja programa 1997- 2001 Razvijalci nadzornega središča & kde ;
(src)="s63"> Medarbeidarar :
(trg)="s63"> Prispevali so :
(src)="s78"> Ellis Whitehead ewhitehe@ uni- freiburg. de
(trg)="s78"> Ellis Whitehead ewhitehe@ uni- freiburg. de
(src)="s79"> Omsett av Oddmund Utskarpen oddmund. utskarpen@ c2i. net
(trg)="s79"> Prevod : Matej Badalič matej_ badalic@ slo. net

# nn/docmessages/kdebase-apps/kinfocenter_dma.xml.gz
# sl/docmessages/kdebase-apps/kinfocenter_dma.xml.gz

(src)="s1"> Opplysningar om DMA- kanalar
(trg)="s1"> Informacije o DMA kanalih
(src)="s6"> Oddmund Utskarpen oddmund. utskarpen@ c2i. net Omsetjing
(trg)="s6"> Prevod : Matej Badalič matej_ badalic@ slo. net
(src)="s7"> KDE
(trg)="s7"> KDE
(src)="s8"> K- kontroll
(trg)="s8"> KControl
(src)="s9"> DMA
(trg)="s9"> DMA
(src)="s10"> Systeminformasjon
(trg)="s10"> informacije o sistemu
(src)="s11"> Denne sida viser opplysningar om ( Direct Memory Access ) DMA- kanalane . A DMA- kanalane er eit direkte samband som tillet å overføra dataeiningar til og frå minnet utan å gå gjennom prosessoren . Særmerkt , i386- arkitektursystemet ( PC ' s ) har åtte DMA kanalar ( 0- 7 ) .
(trg)="s11"> Ta stran prikazuje informacije o DMA ( Direct Memory Access ) kanalih . DMA kanal je direktna povezava , ki omogoča napravam prenašanje podatkov v in iz pomnilnika , brez da bi ti šli skozi procesor . Običajno i386- arhitekturni sistemi ( PC - ji ) imajo osem DMA kanalov ( 0- 7 ) .
(src)="s12"> Den nøyaktige opplysningasframsyninga er systemavhengig . I sume system , kan DMA- kanalinformasjon ikkje verta synt fram .
(trg)="s12"> Točnost prikazane informacije je sistemsko- odvisna . Na nekaterih sistemih informacije o DMA kanalih še ne morejo biti prikazane .
(src)="s13"> & Linux ; , Desse informasjonane er lesne frå / proc/ dma , som berre er tilgjengelege dersom / proc pseudo- filsystemet er kompilert i kjerna .
(trg)="s13"> Na & Linux; u se ta informacija bere iz / proc/ dma , ki je na voljo , samo če je psevdo- datotečni sistem / proc sestavljen v jedru .
(src)="s14"> Lista syner alle DMA- kanalar ( ISA bus ) som for tida er i bruk . Den første spalta syner DMA- kanalen , og den andre spalta syner den eininga som brukar denne kanalen .
(trg)="s14"> Prikazan je seznam trenutno- registriranih ( ISA vodilo ) DMA kanalov , ki so v uporabi . Prvi stolpec prikazuje DMA kanale , drugi stolpec pa prikazuje naprave , ki uporabljajo te kanale .
(src)="s15"> DMA- kanalar som ligg unytta , vert ikkje synte .
(trg)="s15"> Neuporabljeni DMA kanali niso na seznamu .
(src)="s16"> Brukaren kan ikkje endra oppsett på denne sida .
(trg)="s16"> Uporabnik ne more spremeniti nobenih nastavitev na tej strani .

# nn/docmessages/kdebase-apps/kinfocenter_interrupts.xml.gz
# sl/docmessages/kdebase-apps/kinfocenter_interrupts.xml.gz

(src)="s1"> Påminning om avbrotslinjer ( IRQ )
(trg)="s1"> Interrupt Request ( IRQ ) vrstice v uporabi
(src)="s6"> Oddmund Utskarpen oddmund. utskarpen@ c2i. net Omsetjing
(trg)="s6"> Prevod : Matej Badalič matej_ badalic@ slo. net
(src)="s7"> KDE
(trg)="s7"> KDE
(src)="s8"> K- kontroll
(trg)="s8"> KControl
(src)="s9"> IRQ
(trg)="s9"> IRQ
(src)="s10"> påminningar
(trg)="s10"> prekinitve
(src)="s11"> system- informasjon
(trg)="s11"> informacije o sistemu
(src)="s12"> Påminning om ( IRQ ) avbrotslinjer i bruk
(trg)="s12"> Interrupt Request ( IRQ ) vrstice v uporabi
(src)="s13"> Denne sida inneheld opplysningar om avbrotspåminning for linjer som er i bruk , og dei einingane der dei vert bruka .
(trg)="s13"> Ta stran prikazuje informacije o Interrupt Request vrsticah v uporabi in napravah , ki jih uporabljajo .
(src)="s14"> IRQ- en er ei maskinvarelinje bruka i PC av ( ISA bus ) einingar som tastatur , modem , lydkort , & etc ; , for å senda påminningssignal til prosessoren for å fortelja at eininga er reide til å verta send eller godta data . Uheldigvis finst det berre seksten IRQ- ar ( 0- 15 ) tilgjengeleg i i386 - ( PC ) arkitekturenfor å skilja mellom ymse ISA einingar .
(trg)="s14"> IRQ je vrstica strojne opreme , ki se uporablja v PC - jih od ( ISA vodil ) naprav kot so tipovnice , modemi , zvočne kartice , & itd ; , za pošiljanje prekinitvenih znakov procesorju , da mu povedo , ali je naprava pripravljena na pošiljanje ali sprejemanje podatkov . Na nesrečo je na voljo samo šetnajst IRQ - jev ( 0- 15 ) v i386 ( PC ) arhitekturi za deljenje med različnimi ISA napravami .
(src)="s15"> Mange maskinvareproblem er eit resultat av IRQ- konfliktar når to einingar prøver å bruka den same IRQ- en , eller når programvare er mistilpassa til å bruka ein annan IRQ enn den som eininga verkeleg er tilpassa til .
(trg)="s15"> Veliko problemov s strojno opremo je rezultat spora med IRQ , ko dve napravi poskušata uporabljati enake IRQ , ali pa je programska oprema slabo nastavljena , tako da uporablja različne IRQ od tistih za katere je naprava pravzaprav nastavljena .
(src)="s16"> Dei nøyaktige opplysningane er systemavhengige . I sume system kan IRQ- informasjon slett ikkje verta synt fram .
(trg)="s16"> Točnost prikazane informacija je sistemsko- odvisna . Na nekaterih sistemih IRQ informacije še ne morejo biti prikazane .
(src)="s17"> & Linux ; , Desse opplysningane er lesne frå / proc/ interrupts , som berre er tilgjengelege i / proc pseudo- filesystemet som er kompilert i kjerna .
(trg)="s17"> V Linuxu se ta informacija bere iz / proc/ interrupts , ki je na voljo samo , če je / proc psevdo- datotečni sistem preveden v jedro .
(src)="s18"> Den første spalta inneheld IRQ- nummeret . Den andre spalta inneheld avbrotsnummer mottekne etter siste oppdatering . Den tredje spalta syner kva slag avbrot . Den fjerde kjenner igjen eininga som vart avbroten
(trg)="s18"> Prvi stolpec je IRQ število . Drugi stolpec je število prekinitev , ki so bila prejeta od zadnjega ponovnega zagona . Tretji stolpec prikazuje tip prekiniteve . Četrti identificira napravo , ki ji je ta prekinitev določena .
(src)="s19"> Brukaren kan ikkje endra noko oppsett på denne sida .
(trg)="s19"> Uporabnik ne more spreminjati nobenih nastavitev na tej strani .

# nn/docmessages/kdebase-apps/kinfocenter_ioports.xml.gz
# sl/docmessages/kdebase-apps/kinfocenter_ioports.xml.gz

(src)="s6"> Oddmund Utskarpen oddmund. utskarpen@ c2i. net Omsetjing
(trg)="s6"> Prevod : Matej Badalič matej_ badalic@ slo. net
(src)="s7"> KDE
(trg)="s7"> KDE
(src)="s8"> K- kontroll
(trg)="s8"> KControl
(src)="s9"> io- portar
(trg)="s9"> iovrata
(src)="s10"> Systeminformasjon
(trg)="s10"> informacije o sistemu
(src)="s11"> Portinformasjon for inndatat/ utdatat
(trg)="s11"> Informacije o Vhodno/ Izhodnih vratih
(src)="s12"> Denne sida gjev opplysningar om I/ O- portane .
(trg)="s12"> Ta stran prikazuje informacije o V/ I vratih .
(src)="s13"> I/ O- portar er minneadresser som prosessoren brukar for beinveges samband med einingar som har sendt avbrotsignal til prosessoren .
(trg)="s13"> V/ I vrata so pomnilniški naslovi , ki jih uporablja procesor za neposredno komunikacijo z napravo , ki je poslala prekinitveni signal procesorju .
(src)="s14"> Å endra kommandoar eller data mellom prossessoren og eininga gjer du gjennom I/ O- portadressa til eininga , som er eit heksadesimalt tal . Ingen einingar kan dela den same I/ O- porten . Mange einingar brukar I/ O- fleiradresseportar som vert forklara som ei rekkje med heksadesimale tal .
(trg)="s14"> Izmenjava ukazov ali podatkov med procesorjem in napravo se vrši preko naslovov V/ I vrat naprave , ki ima šestnajstiško število . Dve napravi ne moreta deliti enakih V/ I vrat . Veliko naprav uporablja več V/ I vratnih naslovov , ki so izraženi kot skupek šestnajstiških števil .
(src)="s15"> Dei nøyaktige opplysningane er systemavhengige . Sume system syner ikkje fram I/ O- portopplysningar .
(trg)="s15"> Točnost prikazane informacije je sistemsko- odvisna . Na nekaterih sistemih informacije o V/ I vratih še ne morejo biti prikazane .
(src)="s16"> On & Linux ; , Opplysninga er lesen frå / proc/ ioports som berre er tilgjengeleg dersom / proc skinn- filesystemet er kompilert inn i kjerna . Ei liste over alle registrerte I/ O- portområde som nett no er i bruk vert synt fram .
(trg)="s16"> Na & Linux; u se ta informacija bere iz / proc/ ioports , ki je na voljo samo , če je / proc psevdo- datotečni sistem sestavljen v jedru . Prikazan je seznam vseh trenutno- registriranih V/ I vratnih regij , ki so v uporabi .
(src)="s17"> Den første rada er I/ O- porten ( eller området til I/ O- portane ) , den andre radakjenner igjen eininga som brukar desse I/ O- portane .
(trg)="s17"> Prvi stolpec so V/ I vrata ( ali skupek V/ I vrat ) , drugi stolpec pa identificira naprave , ki ta V/ I vrata uporabljajo .
(src)="s18"> Brukaren kan ikkje endra noko oppsett på denne sida .
(trg)="s18"> Uporabnik ne more spreminjati nobenih nastavitev na tej strani .

# nn/docmessages/kdebase-apps/kinfocenter_memory.xml.gz
# sl/docmessages/kdebase-apps/kinfocenter_memory.xml.gz

(src)="s1"> Minneopplysningar
(trg)="s1"> Informacije o pomnilniku
(src)="s3"> Oddmund Utskarpen oddmund. utskarpen@ c2i. net Omsetjing
(trg)="s3"> Prevod Matej Badalič matej_ badalic@ slo. net
(src)="s4"> KDE
(trg)="s4"> KDE
(src)="s5"> K- kontroll
(trg)="s5"> KControl
(src)="s6"> Minne
(trg)="s6"> pomnilnik
(src)="s7"> Systemopplysningar
(trg)="s7"> informacije o sistemu
(src)="s8"> Modulen syner det minnet som er i bruk nett no . Det vert jamleg oppdatert , og kan vera svært nyttig for tronge flaskehalsar når andre utvegar er stengde .
(trg)="s8"> Ta modul prikazuje trenutno porabo pomnilnika . Ker se osvežuje konstantno , je lahko zelo uporaben za natančno določanje najožjih mest , ko se izvršujejo določene aplikacije .
(src)="s9"> Minnetypar
(trg)="s9"> Tipi pomnilika
(src)="s10"> Det første du må forstå , er at det finst to slag minne , tilgjengeleg for operativsystemet og programma som køyrer på det .
(trg)="s10"> Prva stvar , ki jo morate razumeti je , da obstajata dve vrsti pomnilnika , ki sta na voljo operacijskemu sistemu in programom , ki jih ta poganja .
(src)="s12"> Det andre minnet kallar vi virtuelt eller tenkt . Desse to minneblokkene er aktuelle rom på harddisken . Operativsystemet reserverer eit rom på harddisken for tenkt rom . Operativsystemet kan bruka dete virtuelle ( eller tenkte ) minnet , dersom det køyrer ut av det fysiske minnet . Av den grunn kallar vi det veksle- minne . Deretter lastar operativsystemet inn dei nye data du treng nett no . Det har bytta ut dei unødvendige data med dei nødvendige . Virtuelt eller tenkt minne arbeider ikkje så snøgt som fysisk minne , derfor prøver operativsystemet å halda data ( særskild vanleg bruka data ) i det fysiske minnet .
(trg)="s12"> Drugi tip pomnilnika se imenuje navidezni ali izmenjevalni pomnilnik . Ta blok pomnilnika je v resnici prostor na trdem disku . Operacijski sistem rezervira prostor na trdem disku za izmenjevalni prostor . Operacijski sistem lahko uporablja navidezni pomnilnik ( ali izmenjevalni prostor ) , če mu zmanjka fizičnega pomnilnika . Razlog zakaj se ta imenije izmenjevalni pomnilnik je , da operacijski sistem vzame nekaj podatkov , za katere misli , da jih ne boste potrebovali nekaj časa , ter jih shrani na disk na ta rezerviran prostor . Operacijski sistem potem naloži nove podatke , ki jih trenutno rabite . Nepotrebne podatke je izmenjal s podatki , ki jih potrebujete točno sedaj . Navidezni ali izmenjevalni pomnilnik ni tako hiter kot fizični pomnilnik , zato operacijski sistem poskuša ohraniti podatke ( posebno tiste pogosto uporabljene ) v fizičnem pomnilniku .
(src)="s13"> Samla minne er summen av fysisk minne og virtuelt minne .
(trg)="s13"> Skupni pomnilnik je kombinacija fizičnega in navideznega pomnilnika .
(src)="s14"> Modul for minneopplysningar .
(trg)="s14"> Modul za informacijo o pomnilniku
(src)="s15"> Dette vindauga er delt i ein over - og ein nerdel .
(trg)="s15"> To okno je razdeljeno v gornji in spodnji razdelek
(src)="s16"> Overdelen syner samla fysisk minne , samla ledig fysisk minne , delt minne og mellomlagerminne .
(trg)="s16"> Gornji razdelek prikazuje celoten fizični pomnilnik , celoten prost fizični pomnilnik , skupni pomnilnik in vmesni pomnilnik .
(src)="s17"> Alle fire slaga finst som det samla talet på byte og megabyte ( 1 megabyte = bortimot meir enn 1, 000, 000 bytes )
(trg)="s17"> Vse štiri vrednosti so prikazane kot celotno število bytov in kot število megabytov ( 1 megabyte = nekaj več kot 1. 000. 000 bytov )
(src)="s18"> Nerdelen syner tre grafar :
(trg)="s18"> Spodnji razdelek vam prikazuje tri grafe :