# cy/NA6304359/NA6304359.xml.gz
# sl/NA6304359/NA6304359.xml.gz
(src)="s4.1"> GADEWCH I NI ARCHWILIO
(trg)="s3.1"> ODKRIVAJMO
(src)="s6.1"> Helo !
(trg)="s5.1"> Pozdravljeni !
(src)="s6.2"> Croeso i Ewrop – ein cartref .
(trg)="s5.2"> Dobrodošli v Evropi – našem skupnem domu .
(src)="s7.1"> Mae ’ n le prydferth ac mae llawer yn digwydd yma.Faint ydych chi ’ n gwybod amdani ?
(trg)="s6.1"> Evropa je čudovit kraj , kjer se dogaja mnogo stvari.Kaj veste o njej ?
(src)="s8.1"> Dewch gyda ni a gadewch i ni archwilio Ewrop gyda ’ n gilydd !
(trg)="s7.1"> Pridružite se nam pri našem raziskovanju Evrope !
(src)="s8.2"> Bydd yn siwrne antur drwy amser a lle , a chewch chi wybod llawer o bethau diddorol .
(trg)="s7.2"> To potovanje skozi čas in prostor bo polno dogodivščin in izvedeli boste mnogo zanimivih stvari .
(src)="s9.1"> Wrth i ni fynd yn ein blaen , profwch eich hun i weld faint rydych chi wedi ’ i ddysgu.Ewch i ’ n gwefan europa.eu.int / europago / explore / a rhowch gynnig ar y cwis am bob pennod .
(trg)="s8.1"> Spotoma opravite test , da ugotovite , koliko ste se naučili .
(trg)="s8.2"> Pojdite na našo spletno straneuropa.eu.int / europago / explore / in odgovorite na vrsto vprašanj o vsakem poglavju .
(src)="s10.1"> Gallwch gael hwyl yn chwarae gemau a gweithgareddau hefyd ar wefan “ Europa Go ” europa.eu.int / europago / welcome.jsp
(trg)="s9.1"> Zabavate se lahko tudi z igrami in dejavnostmi na spletni strani „ Europa Go “ europa.eu.int / europago / welcome.jsp
(src)="s11.1"> Barod ?
(trg)="s10.1"> Ste pripravljeni ?
(src)="s11.2"> I ffwrdd â ni !
(trg)="s10.2"> Torej začnimo !
(src)="s15.1"> Beth sydd yn y llyfr hwn ?
(trg)="s13.1"> Kaj vsebuje ta knjiga ?
(src)="s17.1"> Cyfandir i ’ w ddarganfod
(trg)="s15.1"> Odkrivanje celine
(src)="s19.1"> Teithio o gwmpas
(trg)="s17.1"> Potovanje
(src)="s23.1"> Ffermio
(trg)="s21.1"> Kmetovanje
(src)="s25.1"> Y môr
(trg)="s23.1"> Morje
(src)="s27.1"> Taith drwy amser
(trg)="s25.1"> Potovanje skozi čas
(src)="s31.1"> Ieithoedd Ewrop
(trg)="s29.1"> Evropski jeziki
(src)="s33.1"> Teulu o bobloedd
(trg)="s31.1"> Družina narodov
(src)="s35.1"> Dod â ’ r teulu ynghyd : hanes yr Undeb Ewropeaidd
(trg)="s33.1"> Ponovna združitev družine : zgodba o Evropski uniji
(src)="s39.1"> Yr Undeb Ewropeaidd a ’ i gymdogion
(trg)="s37.1"> Evropska unija in njene sosede
(src)="s41.1"> Sut mae ’ r UE yn gwneud penderfyniadau
(trg)="s39.1"> Kako EU sprejema odločitve
(src)="s48.1"> Cyfandir i ’ w ddarganfod
(trg)="s45.1"> Odkrivanje celine
(src)="s49.1"> Mae Ewrop yn un o saith cyfandir y byd .
(trg)="s46.1"> Evropa je ena od sedmih celin sveta . Preostale celine so Afrika , Severna in Južna Amerika , Antarktika , Azija in Avstralija / Oceanija .
(src)="s50.1"> Mae Ewrop yn ymestyn yr holl ffordd o ’ r Arctig yn y gogledd i Fôr y Canoldir yn y de , ac o Gefnfor Iwerydd yn y gorllewin i Asia yn y dwyrain .
(trg)="s47.1"> Evropa sega vse od Arktike na severu do Sredozemskega morja na jugu ter od Atlantskega oceana nazahodu do Azije na vzhodu .
(src)="s50.2"> Mae ganddi hi lawer o afonydd , llynnoedd a chadwyni o fynyddoedd .
(trg)="s47.2"> Premore mnogo rek , jezer in gorovij .
(src)="s50.3"> Mae ’ r map ( tudalen 4 ) yn rhoi enwau rhai o ’ r rhai mwyaf i chi .
(trg)="s47.3"> Zemljevid ( na strani 4 ) prikazujeimena nekaterih največjih rek , jezer in gorovij .
(src)="s51.1"> Y mynydd uchaf yn Ewrop yw Mynydd Elbrus , ym mynyddoedd y Cawcasws , ar y ffin rhwng Rwsiaa Georgia .
(trg)="s48.1"> Najvišja gora v Evropi je Elbrus na Kavkazu , na mejimed Rusijo in Gruzijo .
(src)="s52.2"> Mae ei gopa ’ n cyrraedd 4,800 metr uwchlaw lefel y môr .
(trg)="s48.2"> Njen najvišji vrh sega 5 642 metrov nad morsko gladino .
(src)="s61.1"> Mynydd Elbrus , y m
(trg)="s58.1"> Elbrus , najvišja gor
(src)="s63.1"> ˇ mwyaf yng ngorllewin Ewrop .
(trg)="s60.1"> V Alpah je tudi Ženevsko jezero – največje sladkovodnojezero v zahodni Evropi .
(src)="s63.2"> Mae ’ n gorwedd rhwng Ffrainc a ’ r Swistir , yn cyrraedd dyfnder o 310 metr ac yn cynnwys tua 89 triliwn litr o ddwr .
(trg)="s60.2"> Leži med Francijo in Švico , globoko je 310 metrov in vsebuje okoli 89 bilijonov litrov vode .
(src)="s71.1"> Y llyn mwyaf yng nghanolbarth Ewrop yw Balaton , yn Hwngari .
(src)="s71.2"> Mae ’ n 77 cilomedr ( km ) o hyd ac yn
(trg)="s70.1"> Največje jezero v srednji Evropi je Blatno jezero na Madžarskem .
(src)="s72.1"> 2 gorchuddio ardal o ryw 600 cilomedr sgwâr ( km
(trg)="s70.2"> Dolgo je 77 kilometrov ( km ) in ima površino okoli 600 kvadratnih kilometrov ( km2
(src)="s74.1"> Mae gan Ogledd Ewrop lynnoedd hyd yn oed yn fwy , gan gynnwys Saimaa yn y Ffindir ( 1,147 km2 ) a Värnernyn Sweden ( mwy na 5,500 km2 ) .
(trg)="s72.1"> Severna Evropa ima še večja jezera , na primer Saimaa na Finskem ( 1 147 km2 ) in Vänern na Švedskem ( nad 5 500 km2 ) .
(src)="s84.1"> Cyfandir Ewrop
(trg)="s80.1"> Evropska celina
(src)="s86.1"> MÔR NORWY do
(trg)="s81.1"> Norveško morje
(src)="s98.1"> MÔR YGOGLEDD
(trg)="s89.1"> Severno morje na
(src)="s114.1"> Llyn Balaton y : Canol f
(trg)="s101.1"> Blatno jezero
(src)="s140.1"> Mae afonydd mawr eraill yn cynnwys y Rhein ( tua 1,320 km o hyd ) , yr Elbe ( tua 1,170km ) a ’ r Loire ( mwy na 1,000 km ) .
(trg)="s131.1"> Med druge velike reke spadajo Ren ( okoli 1 320 kmdolžine ) , Laba ( okoli 1 170 km ) in Loara ( nad 1 000 km ) .
(src)="s140.2"> Allwch chi ddod o hyd iddyn nhw ar y map ?
(trg)="s131.2"> Jih lahko poiščete na zemljevidu ?
(src)="s144.1"> Mae afonydd mawr yn ddefnyddiol iawnigludo pethau .
(trg)="s139.1"> Velike reke so zelo primerne za prevažanjeraznega blaga .
(src)="s144.2"> Mae pob math o nwyddauyn cael eu rhoi ar gychod sy ’ n eu cludoifyny ac i lawr yr afonydd , rhwngporthladdoedd arfordirol Ewropadinasoedd ymhell o ’ r arfordir .
(trg)="s139.2"> Na tovorne čolne naložijoraznovrstno blago in ga prevažajo navzgor ali navzdol po rekah , na relacijah med evropskimi morskimi pristanišči in mestigloboko v zaledju .
(src)="s151.1"> © y afon Rhein eithio i fyn
(trg)="s146.1"> © eki Ren.Tovorni čoln na r
(src)="s156.1"> Teithio o gwmpas
(trg)="s149.1"> Potovanje
(src)="s157.1"> I deithio o gwmpas Ewrop , mae ffyrdd a rheilffyrdd hyd yn oed yn fwydefnyddiol nag afonydd .
(trg)="s150.1"> Za potovanje po Evropi so ceste in železniške proge bolj uporabne kakor reke .
(src)="s158.1"> Oeddech chi ’ n gwybod bod rheilffyrdd wedi caeleu dyfeisio yn Ewrop ?
(src)="s158.2"> Cyflwynodd George Stephenson y trên cyntaf i deithwyr ym 1825 .
(trg)="s152.1"> Ali ste vedeli , da so železnico izumili v Evropi ? George Stephenson je leta 1825 predstavil prvipotniški vlak .
(src)="s158.3"> Yr enw arno oedd ‘ y Roced ’ a chyrhaeddoddgyflymder o 25 cilomedr yr awr ( km / h ) – aoedd yn gyflym iawn yn y dyddiau hynny .
(trg)="s152.2"> Njegova najbolj slavna lokomotivase je imenovala „ Raketa “ in je dosegla hitrostveč kot 40 kilometrov na uro ( km / h ) , kar je bilatakrat velika hitrost .
(src)="s167.1"> Erbyn hyn , mae trenau trydan cyflym Ewrop yn wahanol iawn i ’ r injanau stêm cyntaf hynny .
(trg)="s161.1"> Današnji evropski električni vlaki za visoke hitrosti se zelo razlikujejo od teh prvih parnih strojev .
(src)="s167.2"> Maen nhw ’ ngyfforddus iawn ac yn teithio ar gyflymder hyd at 330 km yr awr ar gledrau a gafodd eu hadeiladu ’ narbennig .
(trg)="s161.2"> So zeloudobni in dosežejo hitrost do 330 km / h na posebej za to prirejenih progah .
(src)="s167.3"> Mae mwy o gledrau ’ n cael eu hadeiladu drwy ’ r amser , i ganiatáu i bobl deithio mor gyflym agybo modd rhwng dinasoedd mawr Ewrop .
(trg)="s161.3"> Neprestano gradijo noveproge , da bi ljudem omogočili čim hitrejše potovanje med velikimi evropskimi mesti .
(src)="s168.1"> Weithiau , mae ’ n rhaid i ffyrdd a rheilffyrdd groesi cadwyni o fynyddoedd , afonydd llydan neu hyd yn oedy môr .
(trg)="s162.1"> Ceste in železnice morajo včasih prečkati gorovja , široke reke ali celo morje .
(src)="s168.2"> Felly mae peirianwyr wedi adeiladu rhai pontydd a thwneli hir iawn .
(trg)="s162.2"> Zato so inženirji zgradili nekajzelo dolgih mostov in predorov .
(src)="s168.3"> Y twnnel ffordd hiraf yn Ewrop yw twnnel Laerdal yn Norwy , rhwng Bergen ac Oslo .
(trg)="s162.3"> Najdaljši cestni predor v Evropi je predor Laerdal na Norveškem , med Bergnom in Oslom .
(src)="s168.4"> Mae ’ n fwy na 24 cilomedr ( km ) o hyd ac fegafodd ei agor ym mis Tachwedd 2000 .
(trg)="s162.4"> Dolg je prek 24 kilometrov ( km ) , odprli pa so ga novembra 2000 .
(src)="s169.1"> Y twnnel rheilffordd hiraf yn Ewrop yw Twnnely Sianel .
(trg)="s163.1"> Najdaljši železniški predor v Evropi je predorpod Rokavskim prelivom .
(src)="s169.2"> Mae ’ n cludo trenau cyflym Eurostarodan y môr rhwng Calais yn Ffrainc a Folkestone yn Lloegr , ac mae ’ n fwy na50km o hyd .
(trg)="s163.2"> Dolg je več kot 50 km in skozenj pod vodo vozijo medmestoma Calais v Franciji in Folkestone v Angliji vlaki za visoke hitrosti Eurostar .
(src)="s176.1"> Y bont uchaf yn y byd ( 245 metr o uchder ) yw Traphont Millau yn Ffrainc , a agorwyd ym mis Rhagfyr 2004 .
(trg)="s174.1"> Najvišji most na svetu ( z višino 245 metrov ) je viadukt Millau v Franciji , ki so ga odprli decembra2004 .
(src)="s177.1"> Dwy o ’ r pontydd hiraf yn Ewrop yw pont heolarheilffordd Oresund ( 16 km o hyd ) rhwng Denmarc a Sweden a phont heol Vasco da Gama ( mwy na 17km o hyd ) ar draws afon Tagus ym Mhortiwgal .
(trg)="s176.1"> Dva najdaljša mostova v Evropi sta cestni in železniški most Oresund ( z dolžino 16 km ) med Dansko in Švedsko ter cestni most Vasco da Gama ( z dolžino prek 17 km ) čez reko Tagus na Portugalskem .
(src)="s177.2"> Mae pont Vasco da Gama wedi eihenwi ar ôl arloeswr enwog , a gallwch chiddarllen amdano fe yn y bennod ‘ Taith drwyamser ’ .
(trg)="s176.2"> Most Vasco da Gama jedobil ime po slavnem raziskovalcu , o katerem lahkoveč preberete v poglavju „ Potovanje skozi čas “ .
(src)="s185.1"> Mae pobl yn teithio o gwmpas Ewrop mewn awyrennauhefyd , am fod teithio drwy ’ r awyr yn gyflym .
(trg)="s186.1"> Po Evropi ljudje potujejo tudi z letalom , saj je potovati pozraku hitreje .
(src)="s185.2"> Caiff rhaioawyrennau gorau ’ r byd eu hadeiladu yn Ewrop – erenghraifft , yr Airbus .
(trg)="s186.2"> Na tej celini je bilo zgrajenih nekaj najboljšihletal na svetu – na primer letala „ Airbus “ .
(src)="s185.3"> Mae gwahanol wledydd yn Ewrop ynadeiladu rhannau gwahanol o Airbus , ac yna mae tîmobeirianwyr yn rhoi ’ r awyren gyfan at ei gilydd .
(trg)="s186.3"> Posamezne deletega letala izdelujejo v različnih državah , nato pa skupinainženirjev sestavi celotno letalo .
(src)="s185.4"> Yrawyren teithwyr mwyaf yn y byd yw ’ r Airbus A380 , agynlluniwyd i gario hyd at 840 o deithwyr .
(src)="s185.5"> Hedfanoddgyntaf ym mis Ebrill 2005 .
(trg)="s186.4"> Največje potniško letalo nasvetu je Airbus A380 , ki lahko sprejme do 840 potnikov.Prvič je letelo aprila 2005 .
(src)="s187.1"> Awyren teithwyr mwy
(trg)="s192.1"> V tniško letalo na sv
(src)="s189.1"> Cafodd yr awyren teithwyr cyflymaf erioed , y Concorde , eigynllunio gan dîm o beirianwyr Ffrengig a Phrydeinig .
(trg)="s194.1"> Najhitrejše potniško letalo vsehčasov z imenom „ Concorde “ je oblikovala skupina francoskih in britanskih inženirjev .
(src)="s189.2"> Roedd Concorde yn gallu hedfan ar gyflymder o 2,160 km yr awr – dwywaith cyflymder sain – a gallai groesi Cefnfor Iwerydd mewnllai na thair awr !
(trg)="s194.2"> Letalo je lahko doseglo hitrost 2 160 km / h – dvakratno hitrost zvoka – in je lahko prečkalo Atlantik v manj kot treh urah .
(src)="s189.3"> ( Mae ’ r mwyafrif o awyrennau ’ n cymryd rhywwyth awr ) .
(trg)="s194.3"> ( Večina letal za to potrebujeokoli osem ur . )
(src)="s195.1"> Mae roced Ariane 5 yn rhoi lloerenni yn y gofod
(trg)="s199.1"> © ja satelite Raketa Ariane 5 pošilv vesolje .
(src)="s196.1"> Mae llwyddiant Concorde , Airbus ac Ariane yn dangos beth sy ’ n gallu cael ei gyflawni pan fyddgwledydd Ewropeaidd yn gweithio gyda ’ i gilydd .
(trg)="s200.1"> Uspeh letal Concorde in Airbus ter rakete Ariane kaže , kaj je mogoče doseči , kadar evropske državesodelujejo .
(src)="s201.1"> Mae hinsawdd ‘ dymherus ’ gan y rhan fwyaf o Ewrop – heb fod yn rhy boethnac yn rhy oer .
(trg)="s204.1"> Večina Evrope ima zmerno podnebje – to ni niti prevroče niti premrzlo .
(src)="s201.2"> Y gogledd pell ac yn y mynyddoedd uchaf y mae ’ r lleoeddoeraf , lle gall tymheredd y nos yn ystod y gaeaf fod mor isel â – 40ºC .
(trg)="s204.2"> Najhladnejša območja ležijo daleč na severu in visoko v gorah , kjer se nočne temperature pozimi lahko spustijo do – 40 ° C .
(src)="s201.3"> Mae ’ rlleoedd cynhesaf yn y de pell a ’ r de-ddwyrain , lle gall tymheredd y dydd yn ystod yr haf fod mor uchelâ + 40ºC .
(trg)="s204.3"> Najtoplejši kraji so daleč na jugu in jugovzhodu , kjer se lahko dnevne temperature poleti dvignejo na + 40 ° C .
(src)="s202.1"> Mae ’ r tywydd cynhesaf a sychaf yn digwydd yn yr haf ( yn fras , rhwng misoedd Mehefin a Medi ) a ’ rtywydd oeraf yn y gaeaf ( yn fras , rhwng misoedd Rhagfyr a Mawrth ) .
(trg)="s205.1"> Najtopleje in najbolj suho je poleti ( običajno od junija do septembra ) , najbolj hladno pa je pozimi ( običajno od decembra do marca ) .
(src)="s202.2"> Fodd bynnag , mae tywydd Ewrop yn gyfnewidiol iawn , ac mewn llawer o leoedd gall lawio bron unrhyw adeg o ’ r flwyddyn .
(trg)="s205.2"> Evropsko vreme pa je zelo spremenljivo in na mnogih območjih lahkodežuje kadar koli v letu .
(src)="s203.1"> Ymdopi â ’ r tywydd
(trg)="s206.1"> Preživljanje zime
(src)="s204.1"> Fel arfer , mae gan anifeiliaid gwyllt mewn rhanbarthau oer got ffwr trwchus i ’ w cadw ’ n gynnes , acefallai y bydd eu cotiau ’ n wyn i ’ w cuddliwio yn yr eira .
(trg)="s207.1"> Običajno imajo divje živali na hladnih območjih debel kožuh ali peresa , ki jih grejejo , njihova dlaka aliperje pa je včasih bele barve , zaradi česar so v snegu manj opazne .
(src)="s204.2"> Mae rhai yn treulio ’ r gaeaf yn cysgu i arbedegni .
(trg)="s207.2"> Nekatere od teh živali zimo prespijo in tako prihranijo energijo .
(src)="s204.3"> Yr enw ar hyn yw gaeafgysgu .
(trg)="s207.3"> Temu se reče zimsko spanje .
(src)="s211.1"> … a ’ r dylluan eira wedi ’ u cuddliwio ’ n dda .
(trg)="s220.1"> © žna sova sta dobro skriti v snegu .
(src)="s228.1"> Mae llawer o rywogaethau o adar yn byw trwy fwyta pryfed , creaduriaid dwr bach a bwyd arall mae ’ nanodd dod o hyd iddo ’ n hawdd yn ystod misoedd oer y gaeaf .
(trg)="s238.1"> Mnoge vrste ptic se prehranjujejo z insekti , majhnimi vodnimi bitji ali drugo hrano , ki jo je v mrzlih zimskih mesecih težko najti .
(src)="s228.2"> Felly , maen nhw ’ n hedfan tua ’ r de yn yrhydref a ddim yn dychwelyd tan y gwanwyn .
(trg)="s238.2"> Zato te ptice jeseni letijo na jug in se do pomladi ne vrnejo .
(src)="s228.3"> Mae rhai ohonyn nhw ’ n teithio miloedd o gilometrau , ardraws Môr y Canoldir ac Anialwch y Sahara , i dreulio ’ r gaeaf yn Affrica .
(trg)="s238.3"> Nekatere od njih potujejo na tisoče kilometrov , čez Sredozemsko morje in puščavo Saharo , da preživijo zimo v Afriki .
(src)="s228.4"> Yr enw ar y teithio tymhorol hwnyw mudo .
(trg)="s238.4"> To sezonsko potovanje se imenuje selitev .
(src)="s237.1"> … a hyd yn oed fflamingos yn dod i Ewrgwanwyn.op yn ystod y
(trg)="s249.1"> © n a orklje in celo plamenci s
(src)="s239.1"> Mwynhau ’ r gwanwyn a ’ r haf
(trg)="s253.1"> Uživanje v pomladi in poletju
(src)="s240.1"> Pan ddaw ’ r gwanwyn i Ewrop ( rhwng Mawrth a Mai ) , mae ’ r tywydd yn cynhesu .
(trg)="s254.1"> Ko v Evropo pride pomlad ( med marcem in majem ) , vreme postane toplejše . Sneg in led se topita .
(src)="s240.3"> Mae adar mudol yn dod yn ôliadeiladu nythod a magu teuluoedd .
(trg)="s254.4"> Ptice selivke se vračajo ter gradijo svojagnezda in redijo mladiče .
(src)="s240.4"> Mae blodau ’ n blaguro , a gwenyn yn cario paill o ’ r naillblanhigyn i ’ r llall .
(trg)="s254.5"> Cvetlice se odpirajo in čebele prenašajo cvetni prah z ene rastline na drugo .
(src)="s249.1"> ydd mynyddig .
(trg)="s262.1"> © jetno .
(src)="s255.1"> Mae ar anifeiliaid gwaed oer , fel ymlusgiad , angengolau ’ r haul i roi egni iddyn nhw hefyd .
(trg)="s266.1"> Tudi hladnokrvne živali , kot so plazilci , za energijopotrebujejo sonce .
(src)="s255.2"> Yn ystodyr haf , yn enwedig yn ne Ewrop , byddwch yn amlyn gweld madfallod yn torheulo yn yr haul ac ynclywed trydar ceiliogod rhedyn neu sicadâu .
(trg)="s266.2"> Poleti , zlasti v južni Evropi , lahko pogosto opazite kuščarje , kako se grejejona soncu , in slišite cvrlikanje kobilic in cvrčanješkržatov .
(src)="s258.1"> Mae madfallod yn hof
(trg)="s272.1"> Kuščarji imajo r
(src)="s259.1"> Yr Hydref : amser newid
(trg)="s273.1"> Jesen : čas sprememb is rb o
(src)="s260.1"> Yn hwyr yn yr haf ac yn yr hydref , mae ’ r dyddiau ’ nmynd yn fyrrach a ’ r nosweithiau ’ n oeri .
(trg)="s275.1"> Pozno poleti ter jeseni postajajo dnevi krajši in nočihladnejše .
(src)="s260.2"> Mae llaweroffrwythau blasus yn aeddfedu yr adeg hon o ’ rflwyddyn , gan gadw ’ r ffermwyr yn brysur yn eucynhaeafu .
(trg)="s275.2"> V tem času dozori mnogo okusnih sadeževin kmetje jih hitijo obirati .
(src)="s260.3"> Mae cnau yn aeddfedu yn yr hydrefhefyd , a bydd gwiwerod yn eu casglu ac yn cadwpentyrrau ohonyn nhw ’ n barod am y gaeaf .
(trg)="s275.3"> Jeseni dozorijo tudi lešnikiin veverice jih nabirajo ter v velikih količinah shranjujejo za zimo .
(src)="s263.1"> Mae cacwn yn hof f o ffrwyth hefyd !
(trg)="s281.1"> Tudi ose imajo rade sadje !
(src)="s264.1"> Mae llawer o goed yn colli eu dail yn yr hydref amnad oes digon o heulwen mwyach i ’ r dail fod ynddefnyddiol .
(trg)="s283.1"> Mnogim drevesom jeseni odpadejo listi , saj ni večdovolj sončne svetlobe , da bi bili še koristni .
(src)="s264.2"> Yn raddol , maen nhw ’ n newid o wyrddi arlliwiau melyn , coch , aur a brown .
(trg)="s283.2"> Postopoma spremenijo svojo barvo iz zelene vodtenke rumene , rdeče , zlate in rjave .