# bs/KC7205871/KC7205871.xml.gz
# sl/KC7205871/KC7205871.xml.gz
(src)="s11.2"> Šta nam donosi uvođenje eura ?
(trg)="s9.2"> Zakaj uvajamo evro Kaj nam prinaša uvedba evra Kakšne so zahteve za uvedbo evra
(src)="s20.1"> Slovenija se članstvom u Evropskoj uniji odlučila za zajednič ku evropsku budućnost i time se obavezala i za njenu valutu -euro .
(trg)="s18.1"> Slovenija seje s članstvom v Evropski uniji odločila za skupno evropsko prihodnost in se s tem zavezala tudi za njeno valuto - evro .
(src)="s20.2"> Za uvođenje eura mora država koja je članica Evropske unije ispunjavati određene uslove koji su poznati kao konver gentni ili maastrichtski kriteriji .
(trg)="s18.2"> Za uvedbo evra mora država , ki je članica Evropske unije , izpolnjevati določene pogoje - imenujejo se konvergenčna ali maastrichtska merila .
(src)="s20.3"> Ključna karakteristika spome nutih mjerila je stabilnost : država-kandidat mora iskazivati stabilnost javnih finansija , stabilnost cijena , stabilnost kamatnih stopa i stabilnost deviznog kursa koji zajedno odra žavaju stabilnu privredu .
(trg)="s18.3"> Ključna značilnost omenjenih meril je stabilnost : država kandidatka za prevzem evra mora izkazati stabilnost javnih financ , stabilnost cen , stabilnost obrestnih mer in stabilnost deviznega tečaja , ki so skupaj odraz stabilnega gospodarstva .
(src)="s21.1"> Prvi korak ka preuzimanju eura je Slovenija napravila već ulas kom u mehanizam deviznih kurseva ( ERM II ) 28. juna 2004 .
(trg)="s19.1"> Prvi korak k prevzemu evra je Slovenija naredila z vstopom v mehanizem deviznih tečajev ( ERM II ) 28. junija 2004 .
(src)="s21.2"> Ako nakon dvije godine saradnje u spomenutom mehanizmu ispunimo sva kriterije , 1. januaTa 2007. euro će postati i naš novac . Slovenija je na dobrom putu da dobije zeleno svjetlo .
(trg)="s19.2"> Če bomo po dveh letih sodelovanja v omenjenem mehanizmu izpolnili vsa merila , bo evro i. januarja 2007 postal tudi naš denar .
(src)="s22.1"> lako su mišljenja 0 korisnosti zajedničke valute na evropskom nivou podijeljena , možemo za malu i otvorenu privredu kao stoje slovenačka sa pravom tvrditi da koristi stavljaju mogu ću rizičnost u drugi plan . A korist od jedinstvene valute neće imati samo država , privreda i preduzetnici , već će ju moći osjetiti i svako od nas . Euro je stabilna valuta . Sa njim već možemo kupovati u 12 država Europske unije , a ulaskom novih država u područje eura mogućnosti postaju još veće . Kad budemo u te države odlazili u posjete , na poslovna puto vanja , odmore , izlete ili u kupovinu , nećemo više morati pret hodno mijenjati novac .
(trg)="s20.1"> Čeprav so mnenja o koristnosti skupne valute na evropski ravni deljena , pa lahko za majhno in odprto gospodarstvo , kot je slo vensko , upravičeno trdimo , da koristi pretehtajo morebitna tve ganja .
(src)="s22.6"> Euro će slovenačkoj privredi pomoći bolje iskoristiti prednosti zajedničkog evropskog tržišta , a potrošači ćemo jednostavno moći upoređivati cijene istih pro izvoda u različitim državama . Euro je uz to već odavno preras tao okvire EU i može se zamijeniti i u trećim državama .
(trg)="s21.4"> Slovenskemu gospodarstvu bo poma gal bolje izkoristiti prednosti skupnega evropskega trga , potrošniki pa bomo lahko enostavno primerjali cene istih izdelkov med različnimi državami .
(src)="s23.1"> Jedna valuta znači veću međusobnu povezanost Evropske unije . Godinama euro nije stekao samo ugled jake i stabilne
(trg)="s22.1"> Ena valuta pomeni večjo medsebojno povezanost Evropske unije .
(src)="s25.1"> Uvod međunarodne valute već je postao i simbol zajedničkog evropskog identiteta i zajedničkih vrijednosti više od tri stoti ne miliona ljudi .
(trg)="s24.1"> Uvodnik skupnih vrednot več kot tristo milijonov ljudi .
(src)="s25.2"> Dokazao je da može biti velika prilika za stva ranje konkurentnog i stabilnog privrednog prostora .
(trg)="s24.2"> Dokazal je , da je lahko velika priložnost za ustvarjanje konkurenčnega in sta bilnega gospodarskega prostora .
(src)="s27.3"> U njoj želimo vas u godini intenzivnih priprema na preuzimanje eura , najprije upoznati sa djelova njem evropskog novčanog područja , ulogom Slovenije u njemu i naposljetku sa euro novčanicama i kovanicama . Ne sumnjamo u to da se je većina među vama već upoznala sa eurima , ali ipak vjerujemo daje ova publikacija dobrodošla .
(trg)="s25.6"> V letu intenzivnih priprav na prevzem evra vam želimo najprej predstaviti delovanje evrop skega denarnega območja , vlogo Slovenije v njem , predstaviti evrske bankovce in kovance ...
(src)="s27.5"> Naime , prilikom početka dvojnog označavanja cijena želimo vam i na ovaj način pomoći da biste se što lakše i što brže naviknuli na euro - naš budući novac , dio naše zajedničke evropske budućnosti .
(trg)="s26.2"> Nenazadnje vam ob začetku dvojnega označevanja cen želimo tudi na ta način pomagati , da bi se čim lažje in hitreje navadili na evro - naš prihodnji denar , del naše skupne evropske prihodnosti .
(src)="s33.1"> Kad je zajedničku evropsku valutu kao zvanični novac uvelo prvih n država EU ( poslije je euro uvela još i Grčka ) , države čla nice još uvijek su imale mogućnost da same odluče hoće li preuzeti euro ili ne . Velika Britanija i Danska su odlučile saču vati vlastite valute : u pregovorima su se izborile za pravo na mogućnost da ne trebaju uvesti euro , čak ni u slučaju ispu njavanja konvergentnih kriterija . A Švedska za sad još uvijek formalno ne ispunjava konvergentne kriterije za uvođenje eura , jer ostaje van mehanizma deviznih kurseva ( ERM II ) .
(trg)="s32.1"> Koje enotno evropsko valuto kot knjižni denar uvedlo prvih 11 držav Evropske unije ( kasneje je evro uvedla še Grčija ) , so države članice še imele možnost , da so se odločile , ali bodo prevzele evro ali ne .
(src)="s33.4"> Za nove države-članice EU , uključujući i Sloveniju , ta mogućnost ne postoji . Sve moraju svoju ekonomsku i novčanu politiku voditi tako da čim prije ispune konvergentne kriterije i da se tako pripreme za uvođenje eura .
(trg)="s33.1"> Za nove države članice Evropske unije , vključno s Slovenijo , te možnosti ni .
(src)="s34.1"> Šta nam donosi uvođenje ema ? Uvođenje eura u Sloveniji donosi nam i sljedeće ugodnosti : • oblikovanje stabilnije okoline za cjelokupnu privredu zbog uklanjanja nestabilnosti deviznih kurseva između država koje su uvele euro , a time i uklanjanja neizvjesnosti , rizič nosti i troškova mijenjanja valuta ; • lakše poslovanje i na neevropskim tržištima ; • bolju uporedivost domaćih cijena proizvoda i usluga sa cije nama u državama tzv. euro-područja ; • veću konkurenciju zbog bolje uporedivosti cijena na područ ju eura ; • otklanjanje troškova zbog mijenjanja novca ; • veći izbor različitih oblika štednje i lakše dizanje kredita , bez nepotrebnog traženja mjenjačnice prije putovanja na putu po Europi i svijetu .
(trg)="s34.2"> Uvedba evra prinaša pre bivalcem Slovenije in tudi gospodarstvu veliko koristi .
(src)="s37.1"> Šta je euro ?
(src)="s37.2"> Euro je zajednička valuta Evropske unije .
(trg)="s39.1"> Kakšne so zahteve za uvedbo evra Da lahko država članica Evropske unije postane del območja evra in uvede evro , mora izpolniti dva pogoja - uskladiti nacio nalno zakonodajo s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnos ti , Statutom ECB in ESCB ter izpolniti t.i. konvergenčna merila .
(src)="s37.3"> Do sada gaje uvelo 12 država-članica EU , koje sačinjavaju tzv. područje eura .
(trg)="s39.2"> Merila , s katerimi se ugotavlja gospodarska in pravna konver genca med državami članicami , so bila določena z Maastrichtsko pogodbo leta 1992 , zato jih pogosto imenujemo tudi maastrichtska merila :
(src)="s39.1"> Područje eura sačinjavaju Austrija , Belgija , Finska , Francuska , Črčka , Holandija , Irska , Italija , Luksemburg , Njemačka , Portugal i Španija .
(trg)="s40.1"> • nizka stopnja inflacije • primerljivost obrestnih mer • stabilen tečaj med domačo valuto in evrom • vzdržni položaj javnih financ .
(src)="s47.1"> Po predviđanjima u junu 2006 : • ispunjenje konvergentnih kriterija • uklanjanje derogacije • određivanje neopozivo određenog kursa zamjene preuzimanje eura
(trg)="s52.1"> Predvidoma junij 2006 : • izpolnitev konvergenčnih meril • odprava derogacije
(src)="s69.1"> Dvojno označavanje cijena će biti razdijeljeno na dva razdoblja : obavezno razdoblje informativnog dvojnog označavanja cijena će početi i. marta 2006. i završiti na dan određivanja neopozivog kursa razmjene \ U tom razdoblju cijene moraju biti označene zajedno i u tola rima i u eurima te preračunate po centralnom kursu2 ; razdoblje dvojnog označavanja cijena će početi sa danom određivanja kursa razmjene i završiti će se šest mjeseci nakon uveđenja eura .
(trg)="s72.1"> Pomembno je , da poznamo ključne datume načrta za uvedbo evra. i. januaT 2007 - ciljni datum uvedbe evra , na katerega so vezani vsi preostali datumi ; ali bo evro res uveden 1. januarja 2007 , pa je odvisno od tega , ali bo Slovenija izpolnjevala konvergenčna merila ; 1. januaT 2007 -14. januaT 2007 - obdobje dvojnega obtoka evra in tolarja : v tem času je evro že naš denar , vendar pa se gotovinsko še vedno lahko plačuje tudi s tolarji ; i. januar 2007 -1 , marec 2007 - zamenjava tolarske gotovine pri bankah brez provizije , po poteku tega roka pa tolarske bankovce brezplačno v Banki Slovenije brez časovne omejitve , tolarske kovance pa do konca leta 2016 .
(trg)="s72.2"> Ves knjižni denar , torej tudi denar na transakcijskih računih , bo samodejno preračunan v evro že i. januarja 2007 .
(src)="s70.2"> Međutim , predviđeni su i neki izuzeci : na benzinskim pumpama na automatima za točenje goriva ili u njihovoj neposrednoj blizini mora biti navedena cijena za jedan litar goriva u obje valute i kurs razmje ne .
(trg)="s73.1"> Pomembno je , da z ( informativnim ) dvojnim označe vanjem spremljamo , ali so cene pravilno preračunane in zneski pravilno zaokroženi .
(src)="s71.1"> 1 Kurs razmjene je neopoziv i trajan kurs razmjene između tolara i eura koji će postaviti Vijeće EU .
(trg)="s74.1"> Dvojno označevanje cen je zelo pomembno .
(trg)="s74.2"> Ne samo zato , ker pomaga potrošnikom , da se navadijo na izražanje vred nosti v novem denarju , ampak ker lahko navajanje cen v tolar jih in evrih pomaga tudi pri odkrivanju nepravilnega preraču navanja oziroma zaokroževanja .
(src)="s71.2"> 2 Centralni kurs je kurs koji je bio određen prilikom ulaska Slovenije u mehani zam deviznih kursova ( ERM il ) , tako zvanu euro čekaonicu ( 1 € = 239,640 SIT ) .
(trg)="s74.3"> Da morajo biti določeno obdobje pred uvedbo evra in po njej cene blaga in storitev navedene v tolarjih in evrih , je določeno v zakonu o dvojnem označevanju cen .
(src)="s73.3"> Jednako važi za preduzeća koja obavljaju zanat sku djelatnost ; preduzeća koja nude Tobu ili usluge za sklapanje pTavnih poslova kod kojih se cijene , vrijednost potraživanja ili obaveze iskazuju u eurima ; zemljoradnici koji svoju robu prodaju neposredno krajnjem potrošaču .
(trg)="s79.3"> V evrih nave dena cena za liter goriva mora imeti tri decimalna mesta ; podjetja , ki ponujajo blago in storitve po katalogih , lahko v njih navedejo cene samo v vodilni valuti na datum izida kataloga , priložiti pa morajo informacijo o menjalnem tečaju in cenik z navedbo vseh cen iz kata loga v obeh valutah v naraščajočem vrstnem redu ; na oddelkih mesnice , ribarnice , delikatese in kruha mora biti na vidnem mestu cenik za vse blago v obeh valutah ;
(src)="s74.1"> Dvojno označavanje također neće biti obavezno za označava nje cijena na jedinicu proizvoda ( na primjer za kilogram , metar , komad ) , iznosa na ispisima vaga i digitalnih prikaziva ča cijena te vrijednosti poštanskih naljepnica .
(trg)="s80.1"> 1 Tečaj zamenjave je nepreklicno in trajno menjalno razmerje med tolarjem in evrom , ki ga bo določil Svet EU .
(trg)="s80.2"> 2 Centralni tečaj je tečaj , ki je bil določen ob vstopu Slovenije v mehanizem deviz nih tečajev ( ERM II ) , ti. čakalnico za evro ( 1 € = 239,640 SIT ) .
(src)="s78.1"> Pravila preračunavanja u razdoblju obaveznog informativnog dvojnog označavanja cijena Od i. marta 2006. do određivanja kursa razmjene se iznosi informativno preračunavanje po centralnom kursu . Iznos u eurima se izračuna tako da se tolarski iznos dijeli centralnim kursem ( 1 € = 239,640 SIT ) . Kod zaokruživanja iznosa važe pravila zaokružavanja .
(trg)="s89.1"> Pravila preračunavanja v obdobju obveznega informativnega dvojnega označevanja cen Od i. marca 2006 pa do določitve tečaja zamenjave se zneski informativno preračunavajo po centralnem tečaju .
(src)="s79.1"> Pravila preračunavanja u razdoblju dvojnog označavanja cijena Nakon određivanja neopozivog kursa Tazmjene odrediti će se kurs za 1 euro .
(trg)="s90.1"> Pravila preračunavanja v obdobju dvojnega označevanja cen Po določitvi nepreklicnega tečaja zamenjave bo določen tečaj za en evro3 .
(src)="s79.2"> Kurs razmjene se prilikom preračunavanja ne zaokružuje ni skraćuje i upotrebljava se za preračunavanje jedinice eura i jedinice tolara u oba smjera . I u tom slučaju važe pravila zaokružavanja .
(trg)="s90.2"> Tečaj zamenjave se pri preračunavanju ne zaokro žuje ali krajša in se uporablja za preračunavanje med enoto evra in enoto tolarja v obe smeri .
(src)="s80.1"> Pravila zaokružavanja Pravila zaokružavanja su sve vrijeme jednaka , bez obzira na to po kojem kursu se izvodi preračunavanje cijena .
(trg)="s91.1"> Pravila zaokroževanja Pravila zaokroževanja so ves čas enaka , ne glede na to , po katerem tečaju se preračunavajo cene .
(src)="s81.2"> Ako je rezultat preračunava nja iznos koji je tačno na sredini , onda se taj iznos zaokružuje na gore .
(trg)="s92.2"> Če je rezultat preračunavanja znesek , ki je točno na sredini , se zaokroži navzgor .
(src)="s85.1"> Primjer zaokružavanja kod preračunavanja na osnovu cen tralnog kursa i. primjer : Soo SIT = soo : 23g , 640 = 2,0864 ... -2,09 EUR ( postoje broj trećeg decimalnog mjesta pet ili više , iznos u eurima se zaokružuje na gore )
(trg)="s98.1"> Zaokroževanje pri preračunavanju na podlagi centralnega tečaja4 m i. zgled : ζοο SIT = soo : 239,640 = 2,0864 ...
(src)="s88.1"> Uvođenjem eura će plaćanje kovanicama i novčanicama nižih vrijednosti postati bitno , jer će cijene osnovnih životnih namirnica , recimo hljeba i peciva , iznositi oko 1 euro . Zbog toga će se u našim džepovima ubrzo primijetiti svaki cent koji ćemo bezbrižno ostaviti na kasi .
(trg)="s103.1"> Z uvedbo evra bo plačevanje s kovanci in bankovci nižjih vrednosti postalo pomembno , saj se bodo cene osnovnih življenjskih potrebščin , npr. kruh in krušno pecivo , vrtele okoli enega evra .
(src)="s88.3"> Morat ćemo naučiti i to da kovanice redovno trošimo umjesto da ih čuvamo kod kuće . Kovanice su platno sredstvo koje je posve jednako vri jedno kao i novčanice .
(trg)="s103.3"> Navaditi se bomo morali , da bomo kovance porabljali sproti , namesto da jih shranjujemo doma .
(src)="s92.1"> Svaka novčanica prikazuje jednog od evropskih arhitekturnih stilova : • klasiku • romaniku • gotiku • renesansu • barok i rokoko - arhitekturu željeza i stakla • suvremenu arhitekturu 20. stoljeća .
(trg)="s108.1"> Vsak bankovec prikazuje enega od evropskih arhitekturnih slogov : klasika romanika gotika renesansa barok in rokoko arhitektura železa in stekla sodobna arhitektura 20. stoletja .
(src)="s93.1"> Na prednjoj strani su prikazani prozori i vrata koji simboliziraju evropski duh otvorenosti i saradnje .
(trg)="s109.1"> Na sprednji strani so upodobljena okna in vrata , ki simbolizirajo evropskega duha odprtosti in sodelovanja .
(src)="s93.2"> 12 zvijezda Evropske unije predstavljaju dinamiku i harmoniju savremene Evrope .
(trg)="s109.2"> 12 zvezd Evropske unije predstavlja dinamiko in harmonijo sodobne Evrope .
(src)="s93.3"> Mostovi na naličju simboliziraju komunikaciju između evropskih naroda te između Evrope i ostalog svijeta .
(trg)="s109.3"> Mostovi na hrbtni strani simbolizirajo komunikacijo med evropskimi narodi ter med Evropo in ostalim svetom .
# bs/TH3110694/TH3110694.xml.gz
# sl/TH3110694/TH3110694.xml.gz
(src)="s87.1"> Europa se dijelom oslanja na prirodni kapital i ekosisteme u zemlji i inostranstvu ......................................... 13Pristup najnovijim pouzdanim informacijama ookolišupružaosnovuzadjelovanje ...................................... 13 Preispitivanje stanja okoliša u Europi otkriva značajan napredak , ali izazovi još uvijek ostaju .................................... 15Vezeizmeđupritisakanazaštituokolišaukazuju na sistemske rizike zaštite okoliša ........................................... 17Posmatranjestanjaokolišaibudućiizazovi izrazličitihperspektiva .............................................................. 22
(trg)="s88.1"> Upadanje biotske raznovrstnosti siromaši naravni kapital in slabi ekosistemske storitve ....................................... 47Evropaželiustavitiupadanjebiotskeraznovrstnosti in ohraniti ekosistemske storitve .............................................. 49Biotska raznovrstnost še vedno upada .................................... 50Sprememberabetalpovzročajoupadanjebiotskeraznovrstnosti in degradacijo tal .............................................. 53Gozdovisomočnoizpostavljenisečnji : deležstarih sestojevjekritičnonizek ...........................................................
(src)="s88.2"> 55 Smanjuju se poljoprivredna područja , ali se upravljanje intenzivira : travnjaci bogati vrstama su u padu .................... 58Kopneni i slatkovodni sistemi su još uvijek pod pritiskomuprkossmanjenjuteretazagađenja ........................ 60Morskiokolišjejakopogođenzagađenjem i prekomjernim izlovljavanjem ................................................. 64Održavanjebioraznolikostinaglobalnom nivoujeključnozaljude ............................................................. 66
(trg)="s88.3"> 60 Morsko okolje je močno prizadeto zaradi onesnaževanja inčezmernegaribolova ............................................................. 64Ohranjanje biotske raznovrstnosti , tudi na globalni ravni , jezaljudiključnegapomena ..................................................... 66
(src)="s111.1"> Cjelokupni okolišni uticaj europskih resursa nastavlja sa rastom ........................................................ 69Ambicija Europe je razdvojiti ekonomski rast od degradacije okoliša ........................................................ 70Upravljanje otpadom nastavlja pomicanje od prodaje do recikliranja i prevencije nastanka otpada .......................... 71Razmišljanjeoživotnomciklusuuupravljanju otpadom doprinosi smanjenju uticaja na okoliš i korištanja resursa ......................................................... 75Smanjenjem korištenja resursa u Europi smanjuje se uticaj na okoliš na globalnom nivou .................................... 80Zahtjevzaupravljanjevodamjeključanzakorištenjevodenih resursa u prirodnim granicama ................................ 81Obrascipotrošnjesuključnipokretači korištenja resursa i nastajanja otpada ...................................... 85Trgovina olakšava izvoz europskih resursa i mjenja neke uticaje na okoliš u inostranstvu ......................... 87Upravljanje prirodnim resursima je povezano s drugim ekološkim i društveno-ekonomskim pitanjima .................... 89
(trg)="s112.1"> Skupni okoljski vpliv rabe naravnih virov v Evropi se še naprejpovečuje ............................................................................
(trg)="s112.2"> 69 Evropa želi prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo in slabšanjem okolja ................................................................... 70Pri ravnanju z odpadki dajemo prednost recikliranju in preprečevanjunastajanjapredodlaganjem ............................ 71Upoštevanježivljenjskegakrogapriravnanjuzodpadkizmanjšuje vplive na okolje in rabo naravnih virov ................ 75Zmanjševanje porabe naravnih virov v Evropi vpliva tudi na zmanjševanje vplivov na okolje po svetu .................. 80Upravljanjepovpraševanjapovodijeključnegapomena za rabo vodnih virov v okviru naravnih meja ....................... 81Vzorcipotrošnjesoključnagonilnasilarabenaravnih virov in nastajanja odpadkov ....................................................
(src)="s174.1"> Ono što razlikuje izvještaj EEA Europski okoliš : Stanje i pregled iz 2010. godine , u odnosu na prethodni izvještaj EEA , je poboljšano razumijevanje veze između okolišnih izazova kombiniranih sa globalnim kretanjima . Ovo je omogućilo dublje uvažavanje sistemskih rizika izazvanih od strane ljudi i ranjivosti , koje ugrožavaju sigurnost ekosistema i pružaju uvid u nedostatke upravljanja .
(trg)="s176.1"> V primerjavi s prejšnjimi poročili EEA o stanju evropskega okolja in napovedih jeleta2010drugačeto , dabolje razumemo povezave med okoljskimi izzivi in da se zavedamo globalnih megatrendov , ki so drugačni kot v preteklosti .
(src)="s176.2"> To uključuje informacije o okolišu koje se odnose na resurse i tehnologije , metode “ brojanja ” resursa spremne za implementaciju i obnovljenu obavezu uspostavljenih principa opreza i prevencije , ispravljajući štete nastale na izvoru i zagađivač plaća . Ovi ključni zaključci su podržani sa narednih 10ključnihporuka :
(trg)="s180.2"> Mednje spadajo viri okoljskih informacij in tehnologije , ki še nikoli niso bile tako izpopolnjene , metodeobračunavanjavirov , kisobilerazviteinjihlahkokadarkoli uporabimo , in ponovno okrepljena zavest o koristnosti uporabe že uveljavljenih načel ' previdnosti ' , ' preprečevanja ' , ' odpravljanja škode pri viru ' in ' onesnaževalec plača ' .
(src)="s186.2"> Ipak , svjetska i europska smanjenja emisije stakleničkih gasova su daleko od dovoljnih kako bi se održao prosječni porast temperature u svijetu ispod 2 ˚ C. Potrebni su veći napori za ublažavanje posljedica klimatskih promjena i za uspostavljanje mjera prilagođavanja kako bi se povećala otpornost Europe .
(trg)="s190.2"> Potrebna so večja prizadevanja za ublažitev učinkov podnebnih sprememb in uvedba prilagoditvenih ukrepov , ki bodo okrepili prožnost Evrope .
(src)="s201.1"> Povećanaefikasnostisigurnostresursamožebitipostignuta , na primjer korištenjem pristupa produženog životnog ciklusa za prikazivanje punog uticaja proizvoda na okoliš . Ovo može smanjiti ovisnost Europe o resursima na globalnoj razini i promicati inovativnost .
(trg)="s204.1"> Učinkovitejšo rabo virov in večjo zanesljivost oskrbe z viri je mogoče doseči npr. z uporabo pristopov podaljševanja življenjskega kroga , pri katerih se pokaže celoten vpliv izdelkov in dejavnosti na okolje .
(src)="s201.3"> Cijene koje u potpunosti uzimaju u obzir utjecaje korištenje resursa , biće veoma važne za upravljanje poslovnim i ponašanjem posmatrača prema poboljšanoj efikasnosti resursa .
(src)="s201.4"> Grupiranje sektorske politike u skladu sa potrebama resursa i okolišnim pritiscima , poboljšalo bi usklađenost , ukazalo bi na efikasnost zajedničkih izazova , povećali bi ekonomske i društvene koristi i pomoglo bi u izbjegavanju neželjenih posljedica .
(trg)="s204.2"> Tako bi lahko zmanjšali odvisnost Evrope od virov po svetu in spodbudiliinovacije.Določanjecen , kivcelotiupoštevavpliverabevirov , bo pomembno za usmerjanje obnašanja podjetij in potrošnikov , dabodoprirabivirovučinkovitejši.Zzdruževanjemsektorskihpolitik glede na njihove potrebe po virih in pritiske na okolje bi dosegli skladnejše ukrepanje , učinkoviteje bi se spopadli s skupnimi izzivi , dosegli bi kar največje gospodarske in družbene koristi in se laže izognili nepredvidenim posledicam .
(src)="s206.2"> Bolja provedba sektorskih i okolišnih politika će pomoći u osiguranju postizanja ciljeva i pružiće regulatornu stabilnost za poslovne subjekte . Širu predanost okolišnom monitoring i pravovremeno izvještavanje o polutantima i otpadu , korištenjem najboljih raspoloživih informacija i tehnologija , učinit će upravljanje okolišem efikasnijim . Ovo uključuje reduciranje dugoročnih troškova sanacije kroz rano djelovanje .
(trg)="s208.2"> Doslednejše izvajanje sektorskih in okoljskih politik bo pomagalo dosegati cilje in zagotoviti stabilnost zakonodaje za podjetja .
(src)="s209.2"> Mnogi kljuèni pokretaèi promjena su vrlo meðuovisni i vjerovatno æe se razvijati više od desetljeæa .
(trg)="s212.2"> Številna ključna gonila sprememb so močno soodvisna , njihovega učinka pa ne zaznamo prej kot v nekaj desetletjih .
(src)="s209.3"> Ove meðuovisnosti i trendovi , mnogi od njih izvan direktnog europskog uticaja , imaæe znaèajne posljedice i potencijalnerizikezaelastiènostiodrživostrazvojaeuropskoggospodarstva i društva . Kljuèno æe biti bolje poznavanje povezanostiipridruženenesigurnosti .
(trg)="s212.3"> Čeprav na to soodvisnost in trende Evropa marsikdaj ne more neposredno vplivati , imajo lahko hude posledice ter lahko ogrozijo prožnost in trajnostni razvoj evropskega gospodarstva in družbe .
(src)="s213.1"> Pojamposvećenogupravljanjaprirodnimkapitalomiuslugamaekosistema je uvjerljiv koncept integrisanja za rješavanje okolišnih pritisaka iz više ekosistema .
(trg)="s216.1"> Skrbno upravljanje naravnega kapitala in ekosistemskih storitev se kaže kot ustrezen pristop k celovitemu obravnavanju pritiskov na okolje , ki izhajajo iz različnih sektorjev .
(src)="s223.1"> Europa se dijelom oslanja na prirodni kapital i ekosisteme u zemlji i inostranstvu
(trg)="s226.1"> Evropajemočnoodvisnaodnaravnegakapitalainekosistemov doma in v tujini
(src)="s224.1"> Europa o kojoj govorimo u ovom izvještaju je dom za oko 600 miliona
(trg)="s227.1"> V Evropi , ki je obravnavana v tem poročilu , živi približno 600 milijonov ljudi , njena površina pa je približno 5,85 milijonov kvadratnih kilometrov .
(src)="s227.1"> 4 miliona km2iblizu500milionaljudi.Saprosjekomod100ljudipo km2 , Europajejednaodnajgušćenaseljenihregijasvijeta ; nekih
(trg)="s227.3"> S povprečno gostoto prebivalstva 100 ljudi na kvadratni kilometer je Evropa eno najgosteje poseljenih območij na svetu ;
(src)="s255.1"> izvještaj u nizu (
(trg)="s253.1"> tem nizu (
(src)="s262.1"> Ovaj izvještaj : Europski okoliš : stanje i pregled 2010 ( SOER2010 ) ( A ) , pruža procjenu najnovijih informacija i podataka iz 32 zemlje članice EEA i šest pridruženih članica Zapadnog Balkana . Također se odnosi i na četiri regionalna mora : Sjeveroistočni Atlantik , Baltičko more , Mediteransko more i Crno more .
(trg)="s262.1"> Evropsko okolje – stanje in napovedi 2010 ( SOER 2010 ) ( A ) podaja oceno najnovejših informacij in podatkov iz 32 držav članic EEA in šestih z EEA sodelujočih držav na zahodnem Balkanu .
(src)="s265.1"> Zajedničke okolišne teme
(trg)="s264.1"> Skupne okoljske teme
(src)="s299.2"> Također , sveobuhvatni cilj ograničavanja neće biti postignut ( klimatskih promjena na smanjenje temperature ispod 2 ° C na globalnom nivou tokom ovog stoljeća , vjerovatno neće biti ispunjen , djelomično i zbog emisija stakleničkih gasova iz drugih dijelova svijeta .
(trg)="s300.1"> Tudivseobsegajočiciljomejevanjapodnebnihsprememb , darasttemperature v svetovnem merilu ne bi presegla 2 ° C , verjetno ne bo dosežen , delnozaradiizpustovtoplogrednihplinovdrugodposvetu .
(src)="s311.1"> Na koje zemlje i regije se odnosi ovaj izvještaj ?
(trg)="s311.1"> Preglednica 1.1 Na katere države in regije se nanaša to poročilo ?
(src)="s312.1"> ključne trendove ; detaljnije analize koje slijede pokazuju da u nekim slučajevima , kao što su otpad i emisije stakleničkih gasova , postoje značajne razlike po sektorima i zemljama .
(trg)="s312.1"> sledijo v nadaljevanju , kažejo , da so v nekaterih primerih , recimo na področju odpadkov in izpustov toplogrednih plinov , precejšnje razlike med gospodarskimi sektorji in državami .
(src)="s318.1"> Austrija , Belgija , Danska , Finska , Francuska , Njemačka , Grčka , Irska , Italija , Luksemburg , Holandija , Portugal , Španija , Švedska , Engleska
(trg)="s318.1"> Avstrija , Belgija , Danska , Finska , Francija , Nemčija , Grčija , Irska , Italija , Luksemburg , Nizozemska , Portugalska , Španija , Švedska , Velika Britanija
(src)="s320.3"> Međutim , ova pitanja će se razmatrati u sljedećim poglavljima ovog izvještaja , a rezultati njihovih analiza će doprinjeli njegovim zaključcima .
(trg)="s320.3"> Ta vprašanja so obravnavana v posebnih poglavjih v nadaljevanju tega poročila , rezultati analiz pa so prispevali k oblikovanju sklepov tega poročila .
(src)="s331.1"> Cjelokupna slika napretka u ispunjavanju ciljeva zaštite okoliša potvrđuje rezultate prethodnih izvještaja o stanju europskog okoliša , a to jeste daje bilo značajnih poboljšanja u mnogim područjima , ali broj glavnih izazova i dalje ostaje .
(trg)="s329.1"> Splošni vtis glede doseženega napredka pri uresničevanju okoljskih ciljev potrjuje ugotovitve iz prejšnjih poročilo stanju evropskega okolja , da je bil dosežen znaten napredek na številnih področjih , mnogi večji izzivi pa ostajajo .
(src)="s331.2"> Ova slika je prikazana i u nedavno objavljenom “ Godišnjem pregledu ” ( ‘ Annual Environment Policy Reviews ’ ) od strane Europske Komisije , u kojem do dvije trećine od 30 odabranih okolišnih pokazatelja prikazuje slabe performanse ili pak zabrinjava njihov trend , a kod ostatka pokazatelja ukazuje ilinadobreperformanseilinabaremdjelomičannapredakprema
(trg)="s329.2"> Ta vtis potrjujejo tudi zadnji " Letni pregledi okoljske politike " , ki jih opravlja Evropska komisija in v katerih je bilo za 30 izbranih okoljskih kazalcev doseganja okoljskih ciljev ugotovljeno , dadodvetretjinikažetaslabnapredekalizaskrbljujoč
(src)="s338.1"> Iz praktičnih razloga korištene grupe se zasnivaju na uspostavljenim političkim grupacijama ( od 2010 ) , prije nego samo na okolišnom pitanjima . Zbog toga u okviru grupa postoje varijacije u okolišnoj efikasnosti , kao i značajna preklapanja između njih .
(trg)="s339.1"> Iz praktičnih razlogov so države združene v skupine na podlagi političnih povezav in ne le glede na okoljske vsebine ( stanje leta 2010 ) .
(src)="s338.3"> To je označeno u izvještaju , tamo gdje je to bilo moguće uraditi .
(trg)="s339.3"> Kjer je bilo mogoče , na to poročilo opozaria .
(src)="s344.1"> Analize ukazuju na činjenice koje mjenjaju današnje razumijevanje i percepciju izazova zaštite okoliša : više ih se ne može posmatrati kao nezavisna , jednostavna i specifična pitanja . Prije da su izazovi povećano prošireni i kompleksni , i dio su mreže povezanih i međuovisnih funkcija , koje pružaju različiti prirodni i društveni
(trg)="s346.1"> Analize kažejo , da se današnje razumevanje in dojemanje okoljskih izzivov spreminja , saj na njeni več mogoče gledati kot na neodvisna , preprosta in posamična vprašanja .
(src)="s385.1"> Emisije stakleničkih gasova þ ( î þ î
(trg)="s394.1"> Izpusti toplogrednih plinov þ (
(src)="s387.1"> Smanjiti emisije stakleničkih gasova ; do b
(trg)="s396.1"> Zmanjšati izpuste toplogrednih plinov ; za b
(src)="s471.1"> U izvještaju se , sa različitih tačaka gledišta , nastoje osvijetliti ključne karakteristike složenosti veza između pitanja zaštite okoliša .
(trg)="s488.1"> V poročilu smo želeli iz različnih zornih kotov osvetliti ključne značilnosti sestavljenih povezav med okoljskimi vprašanji .
(src)="s471.2"> To se radi tako što se daje pobliža analiza veza između različitih izazova zaštite okoliša , kao i između okolišnih i sektorskih trendova i njihovih odgovarajućih politika . Npr . : smanjenje stope klimatskih promjena zahtijeva ne samo smanjenje emisije stakleničkih gasova iz elektrana , nego također i smanjenje difuznijih emisija od iz transporta i poljoprivrede , kao i promjenu potrošnje u kućanstvima .
(trg)="s488.2"> To smo storili s podrobnejšo analizo povezav med različnimi okoljskimi izzivi ter med okoljskimi in sektorskimi trendi in ustreznimi politikami .
(src)="s473.1"> Povećanje stepena složenosti
(trg)="s490.1"> Povečevanjestopnjezapletenosti
(src)="s478.2"> Sistematski rizici mogu biti potaknuti od strane neočekivanih događaja ili se mogu izgraditi tokom vremena , a uticaj često može biti veći i vjerovatno katastrofalan ( 14 ) .
(trg)="s494.2"> Sistemska tveganja lahko sprožijo nenadni dogodki ali pa se povečujejo skozi daljše časovno obdobje , njihov vpliv pa je pogosto velik , lahko tudi poguben ( 14 ) .
(src)="s487.1"> Uskosupovezanasadrugimizazovima , kaoštojeneodrživokorištenje resursa , koje obuhvata društvene i ekonomske sfere i narušavavažneuslugeekosistema ;
(trg)="s502.1"> Zmanjšanje skupne izpostavljenosti ljudi škodljivim onesnaževalom in drugim pritiskom ; boljša povezanost zdravja ljudi in ekosistemov .
(src)="s493.1"> Poboljšati efikasnost korištenja resursa ( kao što su materijali , hrana , energija , voda ) i potrošnje uprkos sve većoj potražnji , smanjenim resursima i konkurenciji ; čišća proizvodnja .
(trg)="s507.1"> s tem , ko so okoljski izzivi postali kompleksnejši in globlje povezanizdrugimidružbenimiproblemi , sejepovečalanegotovost in z njo povezana tveganja .
(src)="s494.1"> prilagođavanja. prirodnih dobara ( tj. vode , zemlje , bioraznolikosti , tla ) u odlukama o sektorskom upravljanju .
(trg)="s508.1"> Vključitev ekosistemskih storitev , povezanih s podnebnimi spremembami , rabo naravnih virov in zdravjem ; upoštevanje rabe naravnega kapitala ( vode , zemljišč , biotske raznovrstnosti , tal ) pri odločanju o sektorskem upravljanju .
(src)="s511.1"> Posmatranje stanja okoliša i budući izazovi iz različitih perspektiva
(trg)="s523.1"> Poglednastanjeokoljainprihodnjeizziveizrazličnihzornih kotov
(src)="s513.1"> Poglavlje 6 prikazuje , kroz mnoge direktne i indirektne veze , pitanja perspektive prirodnog kapitala i usluga ekosistema , fokusirajući se na zemlju , tlo i vodene resurse .
(trg)="s525.1"> V6.poglavjusoobravnavaneštevilneneposredneinposrednepovezave med okoljskimi problemi z vidika naravnega kapitala in ekosistemskihstoritevspoudarkomnazemljiščih , tlehinvodnihvirih .
(src)="s514.1"> Poglavlje 7 koristi druge leće , posmatrajući ostatak svijeta u smislu ključnih sociekonomskih kretanja za koje se očekuje da će uticati na okoliš Europe .
(trg)="s526.1"> V 7. poglavju so ta vprašanja obravnavana glede na dogajanje drugod po svetu v smislu družbenogospodarskih in okoljskih megatrendov ( pojem je opredeljen kot velika , močna in jasno razpoznavna smer nekega razvoja ) , za katere lahko pričakujemo , da bodo vplivali na evropsko okolje .
(src)="s529.1"> Klimatske promjene mogu dovesti do katastrofalnih uticaja ako se ne provjeravaju
(trg)="s539.1"> Čepodnebnihspremembnebomozajezili , imajolahkokatastrofalne posledice
(src)="s533.1"> A ) pokazuju atmosferske koncentracije stakleničkih gasova ( GHG ) ( značajno povećanje od predindustrijskog vremena , sa nivoom karbon dioksida ( CO
(trg)="s544.1"> ) kažejo znaten porast od predindustrijske dobe do danes , pri čemer je raven ogljikovega dioksida ( CO
(src)="s563.1"> Osim toga , sa porastom globalne temperature , postoji povećani rizik od prelaženja “ tačaka prevrata ” ( tipping points ) koje mogu potaknuti velike nelinearne promjene ( vidi Poglavlje 7 ) .
(trg)="s574.1"> Z višanjem temperature na globalni ravni se povečuje tudi tveganje , da bodo presežene točke preskoka , kar lahko sproži obsežne , nelinearne spremembe ( glej 7. poglavje ) .
(src)="s564.1"> Ostale posljedice mijenjanja klimatskih uslova uključuju povećanje globalne prosječne temperature okeana , rasprostranjeno otapanja snijega i leda , povećan rizik od poplava u urbanim područjima i ekosistemima , acidifikaciju okeana , i ekstremne klimatske događaje , uključujući i valove vrućine . Očekuje se da će uticaj klimatskih
(trg)="s575.1"> Druge posledice spreminjanja podnebnih razmer vključujejo zvišanje povprečnih globalnih temperatur oceanske vode , vsesplošno taljenje snežišč in ledenikov , večjo poplavno ogroženost urbanih območij in ekosistemov , zakisovanje oceanov ter ekstremne vremenske pojave , mednjimidenimovročinskevalove.Popričakovanjihbomovplive
(src)="s567.1"> Prošle i projicirane globalne površinske promjene temperature ( u odnosu 1980 . – 19 . ) , zasnovane na prosjeku više modela za odabrane IPCC scenarije
(trg)="s578.1"> Pretekle in predvidene spremembe globalnih temperatur površja ( glede na obdobje 1980 – 1999 ) , izračunane iz povprečij modelov , uporabljenih za izbrane scenarije IPCC
(src)="s568.1"> Vođenje političkih diskusija na temu kako ograničiti opasno miješanje u klimatski sistem , je međunarodno priznato i ima za cilj da ograniči globalno povećanje prosječne temperature od predindustrijskog perioda do ispod 2 ° C ( 7 ) . Ispunjavanje ovog cilja zahtijevat će znatna smanjenja globalne emisije GHG-a . Uzevši u obzir samo atmosfersku
(trg)="s579.1"> Vodilnatemapolitičnihrazpravotem , kakoomejitinevarnoposeganjev podnebni sistem , je doseganje mednarodno dogovorjenega cilja , kidvigglobalnepovprečnetemperatureodpredindustrijskedobedalje omejuje na manj kot 2 ° C ( 7 ) .
(src)="s590.1"> 0.0 staze , postizanje ovog cilja će vjerovatno zahtijevati smanjenje emisija za oko 50 % u odnosu na globalne nivo eu periodu od 1990. do 2050 .
(trg)="s602.2"> Dolgoročno gledano bo treba za doseganje tega cilja globalne izpuste do leta 2050 zmanjšati za
(src)="s605.1"> Stupci sa desne strane slike pokazuju najbolje procjene ( linije unutar svakog stupca ) , a raspon vjerovatnoće procijenjen za svih šest IPCC marker scenarija u periodu od 2090 . – 2099. godine ( u odnosu na period od 1980 . – 1999 . ) .
(trg)="s618.1"> Stolpci na desni strani diagrama prikazujejo najugodnejše ocene ( debela črta v vsakem stolpcu ) in verjetni razpon , ocenjen za vseh šest scenarijev IPCC za obdobje 2090 – 2099 ( glede na obdobje 1980 – 1999 ) .
(src)="s605.2"> Horizontalna crna linija je dodata od strane EEA da bi ukazala na zaključak Vijeća EU i cilj UNFCCC Kopenhagenskog ugovora od 2 ° C maksimalnog povećanja temperature prethodnog predindustrijskog perioda ( 1.4 ° C više od 1990. godine Zbog oko 6 ° C povećanja temperature od predindustrijskog perioda dao 1990 ) .
(trg)="s618.2"> Vodoravno črno črto je dodala EEA , da bi označila cilj , ki ga opredeljujeta sklep Sveta EU in dogovor UNFCCC v Kopenhagnu , da zvišanje temperature ne sme preseči 2 ° C v primerjavi s predindustrijsko temperaturo ( kar pomeni 1,4 ° C nad temperaturo leta 1990 , ker se je temperatura od predindustrijske dobe do leta 1990 že zvišala za približno 0.6 ° C ) .
(src)="s607.1"> Međutim , čak i 2 ° C ne pružaju garancije za izbjegavanje svih negativnih uticaja klimatskih promjena i podliježu neizvjesnosti .
(trg)="s620.1"> Omejitev dviga globalne temperature na 2 ° C pa ne zagotavlja , da se bomo s tem izognili vsem negativnim vplivom podnebnih sprememb .
(src)="s607.2"> UN okvirna konferencija o klimatskim promjenama ( UNFCCC ) , održana u Kopenhagenu 2009. godine , primila je na znanje Kopenhagenski ugovor koji poziva na procjenu njegove realizacije do 2015. godine : ‘ To će uključivati razmatranje jačanja dugoročnog cilja , napominjući različita pitanja od strane nauke , uključujući i porast temperature od 1.5 ° C ’ ( 7 ) .
(trg)="s620.2"> Na konferenci držav članic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah ( UNFCCC ) v Kopenhagnu leta 2009 je bil sprejet tako imenovani Dogovor iz Kopenhagna , ki poziva k oceni njenega izvajanja do leta 2015 : ' To bi vključevalo premislek o okrepitvi dolgoročnega cilja , sklicujoč se na različna dognanja , ki bi jih predočila znanost , tudi v zvezi z dvigom temperatur za 1,5 ° C ' ( 7 ) .
(src)="s620.1"> EU smanjuje svoje emisije stakleničkih gasova i ispunit će Kjoto obavezu
(trg)="s633.1"> Znadaljnjimzmanjševanjemizpustovtoplogrednihplinov bo EU izpolnila kjotsko obveznost povzročajo podnebne spremembe skladno z določili Montrealskega protokola , posredno prispevalo k drastičnemu zmanjšanju izpustov TGP .
(src)="s627.1"> Godišnje emisije stakleničkih gasova u EU u 2008. godini odgovaraju
(trg)="s639.1"> Letni izpusti TGP v EU so leta 2008 ustrezali približno 10 tonam
(src)="s632.2"> U međuvremenu , EU trendovi stakleničkih gasova u odnosu na ekonomski razvoj — mjeri se kao bruto domaći proizvod ( BDP ) — pokazuju razdvajanje ukupne emisije iz ekonomskog razvoja u EU tokom vremena . Između 1990. i 2007.godine , emisija po jedinici BDP-a smanjena je za više od trećine u EU-27 ( 11 ) .
(trg)="s644.2"> Gibanje izpustov TGP v odvisnosti od gospodarskega razvoja , merjenega kot bruto domači proizvod ( BDP ) , v EU na splošno kaže postopno zmanjševanje povezanosti količine izpustov z gospodarskim razvojem .
(src)="s650.1"> Treba napomenuti da UNFCCC i Kjoto protokol ne obuhvataju sve stakleničke gasove . Mnoge supstance , koje se regulišu Montrealskim protokolom , kao što su hlorofluorougljikovodici ( CFC ) , su takođe snažni staklenički gasovi .
(trg)="s662.1"> Pri tem je pomembno opozoriti , da UNFCCC in Kjotski protokol ne zajemata vseh toplogrednih plinov .
(src)="s650.3"> Ukidanje ODS supstanci , koje utiču na klimatske promjene , indirektno je doprinijelo vrlo značajnom
(trg)="s662.3"> Zato je tudi opuščanje rabe ozonu škodljivih snovi , ki
(src)="s667.1"> Pogled na ključne emisije stakleničkih gasova po sektorima , otkriva mješovite trendove
(trg)="s678.1"> Izpusti toplogrednih plinov iz različnih virov kažejo različne trende
(src)="s676.1"> Glavniizvoriemisijastakleničkihgasova , uzrokovanih ljudskim djelovanjem na globalnom nivou , su sagorijevanje fosilnih goriva za proizvodnju električne energije , prevoz , industrija i domaćinstva — koji zajedno čine oko dvije trećine ukupne globalne emisije .
(trg)="s687.1"> Glavni viri izpustov TGP , ki jih povzročamo ljudje , so zgorevanje fosilnih goriv pri proizvodnji električne energije , v prometu , industriji in gospodinjstvih .
(trg)="s687.2"> Ti v svetovnem merilu prispevajo približno dve tretjini k skupnim izpustom TGP .
(src)="s676.2"> Drugi izvori uključuju krčenje šuma — što doprinosi petini emisije , poljoprivreda , odlaganje otpada i korištenje industrijskih fluoriranih gasova . Sveukupno , potrošnja energije u EU — proizvodnja električne i toplinske energije i potrošnja u industriji , obuhvaća blizu 80 % GHG emisija ( 9 ) .
(trg)="s687.3"> Drugi viri izpustov so krčenje gozdov , ki k skupnim izpustom prispevajo približno petino , kmetijstvo , odlaganje odpadkov in uporaba fluoriranih plinov v industriji .
(src)="s682.1"> 11 gasova u EU- su posljedica su dvije vrste suprotstavljenih faktora (
(trg)="s693.1"> 11 nasprotujočih si dejavnikov (
(src)="s696.1"> EU-27 ukupna emisija stakleničkih gasova EU-15 ukupna emisija stakleničkih gasova
(trg)="s707.1"> EU-27 skupni izpusti toplogrednih plinov EU-15 skupni izpusti toplogrednih plinov